Nahajate se:

Domov Obvestila Predpisi in odloki

Odlok o petih (5) spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert

Sprejem

Datum sprejetja:

25.03.2026

Organ sprejema:

Občinski svet

Seja:

26. redna seja Občinskega sveta

Objava

Objavljeno v:

Uradno glasilo e-občina, št. 15/2026 (17.04.2026)

Datum objave:

17.04.2026

Začetek veljavnosti:

02.05.2026

Status:

Veljavno

Drugi podatki

Tip objave:

Odlok

Vsebina:

4. Okolje in prostor > Občinski prostorski načrti (OPN)

Na podlagi 124. in 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/2022 s spremembami) v povezavi z 99. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 – ZIUOPDVE (ULRS št. 175/20 203/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US, 112/21 – ZIUPGT, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26) ter v skladu s 14. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/2018, Uradno glasilo e-občina, št. 28/20) in 92. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Šentrupert (Uradno glasilo e-občina, št. 4/2018) je Občinski svet Občine Šentrupert na 26. redni seji, dne 25. 3. 2026, sprejel

ODLOK O PETIH (5) SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠENTRUPERT

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo pete (5) spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (v nadaljevanju: 5SD OPN Šentrupert).
Strokovna gradiva za 5SD OPN Šentrupert je izdelalo podjetje URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v letih 2020 - 2026.
Identifikacijska številka 5SD OPN v zbirki prostorskih aktov je 2207.

2. člen

Odlok o 5SD OPN Šentrupert sestavljajo:

UVODNE DOLOČBE
PETE (5) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
KONČNE DOLOČBE

3. člen

5SD OPN Šentrupert vsebujejo:
I. TEKSTUALNI DEL
Odlok o 5SD OPN Šentrupert
II. GRAFIČNI DEL
Kartografski del 5SD OPN Šentrupert v samostojni mapi 50 x 70 cm z naslednjo vsebino:

Naslovni list
Kazalo
Izvedbeni del 5SD OPN Šentrupert
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:30.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:30.000
3.05, 3.07, 3.09 - 3.12, 3.15 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.05, 4.07, 4.09 - 4.12, 4.15 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:30.000
Legenda

Vektorski podatki

III. SPREMLJAJOČE GRADIVO 5SD OPN Šentrupert

Izvleček
Izhodišča
Podatki iz prikaza stanja prostora
Strokovne podlage
Smernice
Mnenja
Elaborat ekonomike
Okoljske presoje
Obrazložitev in utemeljitev OPN
Povzetek za javnost

4. člen
(digitalni podatki OPN)

Digitalna vsebina 5SD OPN Šentrupert obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi katastra nepremičnin (ZKN, GURS 2025) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MNVP, sept. 2024.

5. člen

1) S 5SD OPN Šentrupert se prostorsko urejajo naslednje lokacije v Občini Šentrupert:

v Trsteniku na območju obvoznice Mirna se zaradi prestavitve regionalne ceste, R1-215/1162 Trebnje – Mokronog in ukinitve dveh nezavarovanih prehodov, lastnikom zemljišč ter objektov zagotavlja izgradnja povezovalne ceste po levi strani železniške proge od nivojskega prehoda v km 22+412,10 (Trstenik 1) do novega nivojskega prehoda čez železniško progo in od nivojskega prehoda v km 21+896,40 (Dob) do novega nivojskega prehoda ter izgradnja povezovalne ceste po desni strani železniške proge od novega nivojskega prehoda čez železniško progo do prestavljene regionalne ceste;
zaradi dopolnjene HHŠ za obvoznico Mirna se določijo enote urejanja prostora za retenzijske površine »EUP poplav«;
v jedru Šentruperta se na parc. 70/2, 135/2, 135/3, 135/11, vse k.o. Šentrupert, določijo prostorski izvedbeni pogoji za potrebe urejanja gasilskega doma in nova EUP;
v jedru Šentrupert se na parc. 66/8, 66/7, obe k.o. Šentrupert, določijo prostorski izvedbeni pogoji za potrebe Kmetijske zadruge Trebnje in nova EUP;
povečanje stavbnega zemljišča za čistilno napravo v Šentrupertu;
uskladitev z izdanim sklepom o lokacijski preveritvi;
uskladitev namenske rabe prostora za prometno infrastrukturo pri načrtovani južni obvoznici;
uskladitev namenske rabe ob meji občine;
uskladitev namenske rabe z dejanskim potekom vodnega zemljišča.

2) 5SD OPN Šentrupert spreminjajo namensko rabo prostora in posamezne prostorske izvedbene pogoje v povezavi z lokacijami, navedenimi v predhodni točki tega člena.
3) Spremenijo in dopolnijo se vse tabele, ki so sestavni del odloka o OPN Šentrupert:

Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja,
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – vinogradniška območja, odprti prostor, rekreacija v odprtem prostoru, vzpostavitev kmetijskih zemljišč in območja retenzijskih površin,
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja mineralnih surovin,
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN in LP,
Tabela 2-2: Območja urejanja z DPA,
Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti (dopustnost postavitve na namenskih rabah).

2. PETE (5) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPN

6. člen

V 7. členu se drugi odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Medobčinski razvojni interesi so: sodelovanje pri skupnem ravnanju z odpadki v Zbirnem centru in odlagališču Globoko v občini Trebnje ter v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO v Mestni občini Ljubljana.«

7. člen

V 8. členu se v prvem stavku zadnji dve besedi »odlaganju odpadkov« nadomestita z »ravnanju s komunalnimi odpadki«. V drugem stavku pa se besedilo za dvopičjem nadomesti z »rekonstrukcije nekaterih odsekov cestnega omrežja in skupno zagotavljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja s področja komunalnih odpadkov.«

8. člen

V 16. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »V varovalnem pasu državne ceste je širitev ureditvenih območij naselij, namenjenih graditvi stanovanjskih objektov, prepovedana. V prostorskih izvedbenih aktih se opredelijo najmanjši dovoljeni odmiki objektov od roba cestnega zemljišča državne ceste.«

9. člen

21. člen se v celoti spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Usmeritve za ravnanje z odpadki so:

spodbujalo se bo preprečevanje odpadkov, ponovno uporabo proizvodov, učinkovito ločeno zbiranje odpadkov na izvoru (v stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...) in pripravo odpadkov za ponovno uporabo;
vzpostavljen bo sistem zbiranja komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah ter v zbirnem centru;
spodbujalo se bo hišno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov;
izvajala se bo sanacija lokacij, kjer so odpadki odvrženi ali puščeni v okolju, in ukrepi za preprečevanje nastanka takih lokacij.

Občina bo sodelovala z občino Trebnje pri skupnem zbiranju in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v Zbirnem centru in odlagališču za nenevarne odpadke Globoko.
Občina bo z občinami Trebnje, Mokronog-Trebelno in Mirna sodelovala pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki se izvajajo v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO v Mestni občini Ljubljana.«

10. člen

V 30. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Tla: varovati in trajnostno upravljati je treba z vsemi tlemi, ne glede na rabo. Kakovost tal se ohranja, obnavlja in izboljšuje. Načrtovanje in izvedba prostorskih ureditev se prednostno usmerjajo na degradirana oziroma manj kakovostna tla.«

11. člen

V 31. členu se v devetem odstavku, ki določa območja za potrebe zaščite in reševanja, zadnji dve alineji spremenita in dopolnita tako, da se glasita:

»za začasno skladiščenje odpadkov, kot so ruševine in drugi materiali: pridobivalni prostor kamnoloma Zabukovje;
za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih dejavnosti: Zbirni center in odlagališče za nenevarne odpadke Globoko.«

12. člen

V 45. členu se:
1) v 10. točki v prvem stavku izbriše »ali njihovih delov«;
2) v 16. točki »Začasni objekti« se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Kot začasni objekti se po tem odloku štejejo tudi objekti za skladiščenje ter druge namene, če so kot proizvodi dani na trg kot celota.«;
3) doda nova, 17. točka, ki se glasi: »Kmetija po tem odloku je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijsko gospodarstvo pa pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva na ozemlju Republike Slovenije.«;
4) doda nova, 18. točka, ki se glasi: »Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev mnenja o skladnosti in v dokumentaciji za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.«

13. člen

V 47. členu, členitev prostora, se:
1) v 3. točki v oklepaju namesto ZKP zapiše ZKN;
2) v 6. točki izbriše stavek: »EUP-OP določajo tudi območja za rekreacijo v odprtem prostoru in vinogradniška območja.«;
3) v 7. točki se doda stavek, ki se glasi: »EUP–rek so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.«;
4) v 8. točki se doda stavek, ki se glasi: »EUP-vin so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.«;
5) v 9. točki se doda stavek, ki se glasi: »EUP DPA so navedena v tabeli 2-2, ki je sestavni del tega odloka.«;
6) dodata 11. točka in 12. točka, ki se glasita:
»(11) Enote urejanja prostora območij, predvidenih za vzpostavitev kmetijskih zemljišč (EUP kmet) so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe, ki so primerne za krčenje gozda za vzpostavitev dejanske kmetijske rabe. EUP-kmet so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(12) Enote urejanja prostora za retenzijske površine (EUP poplav) so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe, namenjena za razlivne površine poplavnih voda, kjer so posegi v prostor omejeni. EUP-poplav so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.«

14. člen

V 50. členu, 1010 območja stanovanj (S), se:
1) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1011b), (1013b), (1014b), (1013.1b) in (1013.2b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«;
2) na koncu odstavkov (1011b), (1013b), (1014b), (1013.1b) in (1013.2b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

15. člen

V 51. členu, 1020 območja centralnih dejavnosti (C), se:
1) v peti alineji odstavka (1021a) se besedi »zunanjih deponij« nadomesti z »odprtih skladišč odpadkov, površin za obdelavo odpadkov ali odlagališč odpadkov«;
2) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1021b), (1022.1b) in (1022.2b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«
3) na koncu odstavkov (1021b), (1022.1b) in (1022.2b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

16. člen

V 52. členu, 1030 območja proizvodnih dejavnosti (I), se:
1) v odstavku (1032a) za tretjo alinejo »gradbeništvo« doda nova alineja »skladiščenje«;
2) v odstavkih (1032b) in (1033b) četrta alineja dopolni z besedilom: »in začasnih objektov za skladiščenje ter druge namene (proizvodi dani na trg kot celota);« in z novo alinejo, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«;
3) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1032b) in (1033b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«.

17. člen

V 53. členu, 1040 posebna območja (B), se:
1) v odstavkih (1041b), (1042b) in (1042.1b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi«;
2) v odstavku (1042.1b) se četrta alineja dopolni z besedilom: »in začasnih objektov za skladiščenje ter druge namene (proizvodi dani na trg kot celota);«;
3) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1041b), (1042b) in (1042.1b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«.

18. člen

V 54. členu, 1050 območja zelenih površin (Z), se:
1) na koncu odstavkov (1051b), (1052b), (1055b) in (1054b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«;
2) v odstavku (1051b) dodata dve novi alineji, ki se glasita:

»za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
gradnja spremljajočih objektov za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije, tribune, klubski prostori, nadstrešnice in sorodni,«;

3) v odstavku (1055b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«.

19. člen
V 55. členu, 1060 območja prometnih površin (P), se:
1) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1061b), (1062b) in (1066b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«;
2) na koncu odstavkov (1061b), (1062b) in (1066b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«;
3) v drugem odstavku (1062) površine železnic (PŽ) se v drugem odstavku (1061b) številka 1 popravi v 2.

20. člen

V 56. členu, 1070 območja komunikacijske infrastrukture (T), se pri dopustnih vrstah posegov za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«, na koncu odstavka (1070b) pa doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

21. člen

V 57. členu, 1090 območja okoljske infrastrukture (O), se:
1) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1090.1b) in (1090.2b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«;
2) na koncu odstavkov (1090.1b) in (1090.2b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

22. člen

V 58. členu, 1110 območja razpršene poselitve (A), se:
1) pri dopustnih vrstah posegov v odstavkih (1110.1b), (1110.2b) in (1110.3b) za besedo »rekonstrukcije,« doda »manjše rekonstrukcije,«;
2) na koncu odstavkov (1110.1b), (1110.2b) in (1110.3b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

23. člen

V 59. členu, (2000) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2), se v odstavku (2000b) druga alineja dopolni z besedilom », razen izdelave teras na ravnem terenu« in z novo alinejo, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

24. člen

V 60. členu, (3010) območja gozdnih zemljišč (G in Gv), se na koncu odstavka (3010b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

25. člen

V 62. členu, 5010 območja mineralnih surovin (L), se na koncu odstavkov (5011b), (5011.1b) in (5011.2b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

26. člen

V 63. členu, EUP rek - enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru, se na koncu odstavka (b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

27. člen

V 64. členu, EUP vin - enote urejanja prostora vinogradniških območij, se na koncu odstavka (b) doda nova alineja, ki se glasi: »drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.«

28. člen
Za 64. in 64.a členom se doda novi 64.b člen, EUP poplav – enote urejanja prostora za retenzijske površine, ki se glasi:
»EUP poplav določa površine odprtega prostora za razlivne površine poplavnih voda, t. i. retenzijske površine, določene na podlagi dokumentacije Dopolnitev HHŠ za obvoznico Mirna ob umeščanju nivojskega prehoda v naselju Trstenik na železniški progi št. 81 Sevnica – Trebnje v občini Šentrupert (št. elaborata 121-EL/21), ki so sestavni del prikaza stanja prostora in so navedeni v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
V območju zaščite razlivnih površin poplavnih voda za posege v prostor ne veljajo določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (ULRS, št. 89/08 in 49/20), temveč naslednje omejitve in pogoji v skladu z mnenjem oziroma vodnim soglasjem pristojnega mnenjedajalca s področja upravljanja z vodami:
(a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: kmetijstvo.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:

ureditve infrastrukture:

- rekonstrukcije obstoječih občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste in zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč;
- cevovodi, omrežja elektronskih komunikacij in elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti ter priključki nanje;
- javna komunalna infrastruktura in vodnogospodarske ureditve;
- dostop do objekta (pod pogoji zakona, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč);

postavitve objektov (ne glede na zahtevnost) niso dopustne;
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih;
začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
nasipanje oziroma preoblikovanje terena ni dopustno.«

29. člen

V 65. členu v poglavju 3.2.2. Tolerance glede namenske rabe prostora, se:
1) v 1., 2. in 3. odstavku pri dopustnih vrstah posegov v prvi alineji za besedo »rekonstrukcija« doda »in manjša rekonstrukcija«;
2) v 2. in 3. odstavku v prvem stavku »Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN …« izbrišeta besedi »in arhitekturno«.

30. člen

V 68. členu, faktor zazidanosti (FZ), se doda novi 5. odstavek, ki se glasi: »(5) Kadar se na gradbeni parceli načrtuje več tipov objektov (npr. stanovanjski in kmetijski-gospodarski objekt ali objekti kvartarnih in terciarnih dejavnosti), se uporablja najnižji faktor zazidanosti znotraj iste ureditvene enote.«

31. člen

V 69. členu, faktor izrabe (FI), se doda novi 5. odstavek, ki se glasi: »(5) Kadar se na gradbeni parceli načrtuje več tipov objektov (npr. stanovanjski in kmetijski-gospodarski objekt ali objekti kvartarnih in terciarnih dejavnosti), se uporablja najnižji faktor izrabe znotraj iste ureditvene enote.«

32. člen

V 70.a členu se v točki (1) Skupni PIP za oporne zidove v drugem stavku drugega odstavka namesto »Odporni« zapiše »Oporni«.

33. člen

V 72. členu, odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, se v drugem odstavku besedi »ekološki otok« nadomesti z »zbiralnica ločenih frakcij«.

34. člen

V 75. členu, klet, se doda novi 7. odstavek, ki se glasi: »(7) Površina nad vkopano kletjo se ne šteje kot pohodna ali zelena ipd. streha, temveč kot novo urejen teren zunanje ureditve.«

35. člen

78. člen, streha, se preoblikuje tako, da se glasi:
»Oblika in naklon strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oz. v posebnih PIP.
Zelene strehe so dopustne, če konstrukcijsko izpolnjujejo pogoje za oblikovanje streh v ureditvenih enotah.
Zelene strehe v območjih varstva kulturne dediščine niso dopustne, če so v nasprotju z varstvenim režimom.
Utrjene ali urejene površine nad vkopano kletjo se ne štejejo kot pohodne ali zelene strehe.«

36. člen

V 79. členu, odpiranje strešin, se:
1) v 2. odstavku se pri toleranci naklona namesto »100« zadnja ničla zapiše kot merska enota za stopinje, in sicer »10°«;
2) v 2. odstavku spremeni dopustna dolžina frčade na strehi, tako da se namesto »tretjine dolžine strehe« zapiše »polovice dolžine strehe«;
3) v 2. odstavku na koncu doda besedilo: »Na eni strešini morajo biti frčade enakih oblik in dimenzij. Dopustna je kombinacija ene oblike frčad in strešnih oken. Kombinacija izzidkov in frčad ali strešnih oken na eni strešini ni dopustna.«;
4) zadnji stavek oblikuje kot 4. odstavek tega člena.

37. člen

V 80. členu, kritina, se spremeni 1. odstavek tako, da se glasi: »Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite z enotno kritino opečne ali sive barve, dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve. Kombinacija večbarvnih strešnikov na isti strešini ni dopustna.«

38. člen

V 83. členu, nezahtevni in enostavni objekti, se:
1) v 2. odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom strešin:«;
2) v 3. odstavku za besedo »steklenjake« doda »rastlinjake,«, beseda »nadstrešnice« se nadomesti z besedo »nadstreški« in na koncu doda »ali nadstrešnice, ki se stikajo z glavno stavbo«;
3) v 4. odstavku v prvem stavku izbriše beseda »oblikovanje«, za besedo »steklenjake« se doda »rastlinjake,« in izbriše se »nadstrešnice nad vhodi«;
4) v 5. odstavku za besedo »objektov« doda zapis v oklepaju »(razen rastlinjaki in gradbeni inženirski objekti)«;
5) doda novi 6. odstavek, ki se glasi: »\/ spremljajočih, enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektih niso dopustni bivalni prostori in ne lastni priključki na infrastrukturna omrežja ter naprave.«

39. člen

V 88. členu, ureditvena enota vas (v), se:
1) v 2. odstavku v drugi podalineji iz četrte alineje za besedama »lastniški parceli« doda »ali na dveh gradbenih parcelah«, v tretji podalineji iz osme alineje pa se na koncu doda besedilo »ali niza objekta (pri stikajočih objektih),«;
2) v 3. odstavku v tretji podalineji iz šeste alineje na koncu doda besedilo »ali niza objekta (pri stikajočih objektih),«.

40. člen

V 89. členu, ureditvena enota enodružinska zazidava (e), se v prvem odstavku za sedmo alinejo dodata novi alineji, ki se glasita:»

streha:

- naklon od 30° do 45°; drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta; drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
- sleme v smeri daljše stranice objekta,

odpiranje strešin: dopustne so frčade in strešna okna.«

41. člen

V 90. členu, ureditvena enota vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv), se:
1) v 2. odstavku dopolni tretja alineja z dvema novima podalinejama, ki se glasita:

»stanovanjski objekt in kmetijsko gospodarsko poslopje na isti gradbeni oz. lastniški parceli se lahko stikata;
stikanje več stanovanjskih objektov na isti gradbeni oz. lastniški parceli ali na dveh gradbenih parcelah ni dovoljeno;«

2) v 2. odstavku dopolni peta alineja tako, da se glasi: »streha: naklon od 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta ali niza objekta (pri stikajočih objektih), strešina nadstreška ima lahko enak nagib kot osnovni objekt ali ima ravno streho v naklonu do 10°, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstreška niso dopustne«;
3) v 3. odstavku dopolni druga alineja, odmiki, z novo podalinejo, ki se glasi: »stanovanjski objekt in kmetijsko gospodarsko poslopje na isti gradbeni oz. lastniški parceli se lahko stikata«
4) v 3. odstavku dopolni četrta alineja tako, da se za besedama »stranice objekta« doda besedilo »ali niza objekta (pri stikajočih objektih)«.

42. člen

V 91. členu, ureditvena enota zidanice (vz), se:
1) v 1. odstavku, zidanice, prva alineja na koncu dopolni z besedilom », zgrajenih pred uveljavitvijo Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP)«, četrta alineja pa dopolni tako, da se glasi: »tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je povečani kletni del v celoti vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu in ne sega nad urejen teren), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1 : 1,25«;
2) v 2. odstavku, vinske kleti, prva alineja na koncu dopolni z besedilom », zgrajenih pred uveljavitvijo Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP)«;
3) v 3. odstavku, uta ali drvarnica, se prva alineja dopolni tako, da se glasi: »kot prostostoječi objekt mora imeti dvokapnico z naklonom strešin od 30° do 45°«.

43. člen

V 92. členu, ureditvena enota počitniške hiše (w), se na koncu tretje alineje doda besedilo »medsebojno stikanje stanovanjskih objektov ni dopustno«, sedma alineja pa se dopolni tako, da se glasi: »streha: naklon od 30° do 45°, dvokapnica z enakim naklonom strešin«.

44. člen

V 94. členu, ureditvena enota bloki (b), se v šesti alineji beseda »smeti« nadomesti z »odpadke«.

45. člen

V 95. členu, ureditvena enota dvoranski objekti (d), se v prvi alineji dopolni prva podalineja tako, da se glasi: »ne glede na predhodno alinejo se objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah lahko medsebojno stikajo, kadar se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo ter vzdrževanje objekta«.

46. člen

V 97. členu, ureditvena enota prometne površine (p), se v drugi alineji besedi »eko otokov« nadomesti z »zbiralnic ločenih frakcij (zabojniki za odpadke)«.

47. člen

V 99a. členu, ureditvena enota igrišča, igralne površine, zelenice (zi), se v 2. odstavku beseda »objektov« nadomesti z besedo »stavb«.

48. člen

Za 102. členom se doda novi 102.a člen, drugi gradbeni in drugi negradbeni posegi, začasni posegi ter priglasitev, ki se glasi:
(1) Pri izvajanju drugih posegov se ne smejo poslabšati pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav ter morajo biti upoštevani vsi predpisi s področja odpadkov.
(2) Nasipavanje, ki ni povezano z gradnjo objektov po tem OPN, ni dopustno (razen na namenskih rabah LN, O, P, T).
(3) Izkopavanje, odkopavanje terena mora potekati od zgoraj navzdol. Za globino več kot 1 m so obvezni varstveni ukrepi zavarovanja bočnih strani in nadzor pristojne službe/osebe.
(4) Drugi gradbeni in drugi negradbeni posegi ter začasni posegi niso dopustni na vodovarstvenih območjih vodnih virov.
(5) Občina lahko z odlokom določi, da je potrebna priglasitev za:

tiste posege v prostor, ki trajno spreminjajo rabo območja, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje ali krajinske značilnosti in niso povezani z gradnjo objektov po tem OPN;
izkopavanje in odkopavanje v globino več kot 1 m;
spreminjanje namembnosti v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI, in za spreminjanje namembnosti znotraj razreda poslovnih in upravnih stavb (razred CC-SI 1220), z izjemo podrazreda Konferenčne in kongresne stavbe (podrazred CC-SI 12204) ali znotraj razreda Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (razred CC-SI 1130);
vloge za vpis subjekta, ki nudi nastanitev v poslovni register oz. register nastanitvenih obratov;
zahteve za potrditev etažnega načrta;
podobne posege, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

49. člen

V 104.a členu se v prvem stavku beseda »odlaganje« nadomesti z »odmetavanje ali puščanje«.

50. člen
V 105. členu v poglavju 3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo, se:
1) na koncu 1. odstavka doda stavek, ki se glasi: »Gradbena parcela se praviloma oblikuje kot zaključena in enovita prostorska celota (in ni dislocirana).«;
2) v 2. odstavku pred besedo »dovoza« na treh mestih doda beseda »novega«;
3) na koncu 3. odstavka se doda stavek, ki se glasi: »Če gradbena parcela objekta sega v več enot urejanja prostora ali več ureditvenih enot, veljajo za posege v prostor izvedbeni pogoji za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del gradbene parcele.«;
4) doda novi 4. odstavek, ki se glasi: »(4) Delitev ali združevanje zemljiške parcele ali več parcel z namenom oblikovanja gradbene parcele je dopustna, če se nove gradbene parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in imajo vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste (po stavbnih zemljiščih ali glede na zakon, ki ureja kmetijska zemljišča). Pri določanju nove gradbene parcele ni možno oddeliti stavbnih zemljišč, ki po obliki, legi in velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele, kot so določeni v tem odloku (minimalna velikost gradbene parcele stavbe, faktorji izkoriščenosti, parkirni normativi ipd.). Delitev ali združevanje zemljiških parcel je dopustno za potrebe gradnje GJI in za potrebe določitve javnega dobra.«

51. člen

V 107. členu se v 3. odstavku krajšava »ZKP« na dveh mestih nadomesti z »ZKN«.

52. člen

V 109. členu, priključki na ceste, se v 1. odstavku doda nov stavek, ki se glasi: »S soglasjem ali mnenjem upravljavca ceste se na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji gradnje priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo.«

53. člen

V 110. členu se:
1) preimenuje naziv člena v »varovalni pas cest«;
2) prvi stavek se preštevilči v prvi odstavek in se spremeni tako, da se glasi: »Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z zakonom o javnih cestah ter zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov, pridobiti projektne pogoje in projektna soglasja Direkcije RS za infrastrukturo.«;
3) drugi stavek preštevilči v drugi odstavek;
4) dodata 3. in 4. odstavek, ki se glasita:
»(3) Posegi v varovalni pas državnih cest ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, prav tako v varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledice prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašni delci). V okviru prikaza vplivov in povezav s sosednjimi enotami morajo biti prikazane meje območja varstva pred hrupom skladno z veljavno zakonodajo glede varstva okolja pred hrupom. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je treba podrobneje opredeliti protihrupne ukrepe (aktivne / pasivne), saj upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Posege na območju državne ceste, posege v varovalnem pasu državne ceste in posege, ki bi lahko vplivali na območje državne ceste, je treba obdelati in utemeljiti v ustreznih strokovnih podlagah. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20 - letnem planskem obdobju.
(4) V varovalnih pasovih državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena zaradi razvoja državnega cestnega omrežja, preprečitve škodljivih vplivov emisij prometa na bivalno okolje ter preprečitve vplivov drugih neposrednih prostorskih ureditev na državno cesto in promet na njej.«

54. člen

Za 110. členom se doda novi 110.a člen, kolesarsko omrežje, ki se glasi: »Pri načrtovanju kolesarskega omrežja je treba upoštevati Pravilnik o kolesarskih povezavah (Uradni list RS, št. 29/18, 65/19 in 132/22 – ZCes-2) in Pravilnik o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18 in 132/22 – ZCes-2). Natančen potek kolesarskih povezav določi upravljavec kolesarske povezave ob prostorskem načrtovanju ali označitvi na terenu. Pri kolesarskih povezavah, ki potekajo preko javne infrastrukture ali zemljišč v lasti lokalnih skupnosti ali drugih fizičnih in pravnih oseb, upravljavec potek določi v sodelovanju z njimi.«

55. člen

V 111. členu, parkirišča, se:
1) v 2. odstavku besedilo za oklepajem spremeni tako, da se glasi: »ali pa so potrebna manjša odprta skladišča odpadkov in odprta skladišča, je treba zagotoviti parkirne prostore, odprta skladišča odpadkov in odprta skladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču.«;
2) v 4. odstavku v preglednici meril za izračun potrebnega števila parkirišč dodajo in dopolnijo naslednji normativi:

izobraževanje	1 PM/4 zaposlene 1 PM/10 učencev/varovancev
zdravstvo	1 PM/4 zaposlene 1 PM/10 postelj
pokopališče	1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM
športno rekreacijska površine in igrišča	1 PM/250 m2 igralne površine in 1 PM/10-15 obiskovalcev oz. sedežev
obrt, storitve, proizvodnja, industrija	1 PM/100 m2 neto površine za dejavnost s strankami 1 PM/5 zaposlenih za dejavnost brez strank

56. člen

V 112. členu, varovalni pas železnice, se:
1) 1. odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oz. objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu. Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m. Če s predpisom ministra ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.«;
2) v 2. odstavku doda nov stavek, ki se glasi: »V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.«,
3) izbriše 4. odstavek in nadomesti z novimi odstavki od 4 do 14, ki se glasijo:
»(4) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in dop. 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZelP-K) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21, 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22).
(5) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, niti ne za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(6) Odmik objektov, ureditev, vegetacije in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je določen v Navodilu o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1). Kotirani morajo biti odmiki ureditev od osi najbližjega tira.
(7) Pri načrtovanju izven nivojskih prehodov železniške proge, naj bo višina spodnjega roba nadvozov in nadhodov minimalno 6500 mm nad gornjim robom tirnice.
(8) Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi je treba upoštevati točko 5.2.8 Standarda SIST EN 50122-1.
(9) Pri izgradnji izveninvojskih križanja mora biti spodnji rob premostitvene konstrukcije na višini 6500 mm na koto zgornjega roba tirnice.
(10) Vse načrtovane ureditve kolesarskih povezav in pešpoti oziroma njihove rekonstrukcije, pri katerih Direkcija RS za infrastrukturo ne nastopa kot investitor oz. soinvestitor, morajo potekati izven parcel s statusom javno dobro – javna železniška infrastruktura (JD-JŽI) ter izven progovnega pasu železniških prog. Vse načrtovane ureditve cestne infrastrukture, kolesarskih povezav in pešpoti oziroma njihove rekonstrukcije, morajo biti v skladu z zgoraj navedeno železniško zakonodajo.
(11) Dovoljena je nadomestna gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditev (izgradnje izven nivojskih križanj) oziroma ukinitev nivojskih križanj cestne in železniške infrastrukture. Nadomestne ceste in poti lahko potekajo po novo zgrajenih cestah oziroma poteh ali po obstoječih poljskih poteh, ob rekonstrukcijah le-teh v skladu s predpisi (Zakonom o varnosti v železniškem prometu, ZVZelP-1).
(12) Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.
(13) (Zaradi protipoplavnih ukrepov, posegov na vodnih zemljiščih in območjih vodne infrastrukture ter ostalih ureditev se ne sme ogroziti sestavnih delov JŽI.
(14) Investitor in njegovi pravni nasledniki so dolžni povrniti SŽ-Infrastrukturi, d. o. o., vso škodo, ki bi na javni železniški infrastrukturi nastala zaradi gradnje, obstoja in uporabe predvidenih ureditev.«

57. člen

V 114. členu se:
1) preimenuje naziv člena v »ravnanje z odpadki«;
2) besedilo člena v celoti spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Prevzemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je vozilom za prevoz odpadkov omogočen enostaven dostop.
Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati zahteve izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.«

58. člen

V naziv poglavja 3.2.8 se na koncu doda še besedilo », varstvo voda ter ribjih vrst in drstišč«.

59. člen

V 120. členu, varstvo tal, se:
1) v 1. odstavku izbrišejo besedne zveze »pred onesnaženjem« in », določenimi v pogojih za komunalno urejanje«;
2) 2. odstavek v celoti spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Neonesnaženo rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradnji, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo prednostno uporabiti za gradnjo na istem mestu za ureditev zemljišča po gradnji ali pa jo v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, uporabiti za rekultivacijo tal, nasipavanje spodnjih plasti kmetijskih zemljišč po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, nasipavanje stavbnih zemljišč ali nasipavanje območij mineralih surovin za zapolnitev tal po izkopu. Izkopanih tal ni dovoljeno zbijati.«;
3) v 3. odstavku prva beseda »in« nadomesti s »ter«;
4) dodajo novi odstavki od 4 do 7, ki se glasijo:
»(4) Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Pri načrtovanju in izvajanju posegov v ali na tla je treba preprečiti erozijo tal in erozijo zemeljskih izkopov. Tla se čim manj prekriva z nepropustnimi materiali in posega na ali v tla le v obsegu in do globine tal, ki sta nujno potrebna. Pri izvedbi je treba prednostno uporabljati prepustne materiale.
(5) Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal, kot na primer urediti čim krajše poti za prevoze do gradbišča na enako kakovostnih tleh. Gradbeni posegi s težkimi stroji se na neutrjenih tleh opravljajo le v suhem vremenu.
(6) Sanacija in revitalizacija tal se zagotavlja, kjer je to možno, tako da se se vzpostavi prvotnemu podobno stanje tal ali pa se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki ne poslabšajo prvotnega stanja tal. Sanirati se tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Pri vzpostavitvi stanja tal v prvotno stanje se pred začetkom del pregleda, popiše in fotodokumentira stanje tal. Izvede se primerjava stanja tal pred in po posegu. Zagotovi se nadzor nad uspešnostjo izvajanja sanacije tal. Po končanih posegih se preveri stanje z namenom, da se določi ali je bila sanacija degradiranih tal zaradi posegov primerno izvedena.
(7) Pri posegih v prostor je treba preprečiti onesnaževanje tal:

z uporabo materialov in snovi, ki ne povzročajo onesnaženosti tal;
z ustrezno opremljenostjo mest za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi pri morebitnem razlitju, razsipu ali drugi nezgodi omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v tla;
z izcejanjem goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla;
z ustreznim vzdrževanjem vseh transportnih in gradbenih strojev. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi;
s tehničnimi ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi) na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi;
z načrtom ravnanja za takojšnje ukrepanje ter ustrezno usposobljenostjo delavcev ob nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla).«

60. člen

V 121. členu, varstvo podtalnice oz. podzemne vode, se doda novi 4. odstavek, ki se glasi: »Neprečiščenih odpadnih komunalnih ali industrijskih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke«.

61. člen

122. člen, odlaganje gradbenih odpadkov, se izbriše.

62. člen

Za 122. členom se doda novi 122.a člen, preprečevanje onesnaževanja voda, ki se glasi:
»(1) Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne pušča. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasna skladišča na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
(2) Morebitno premeščanje plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
(3) Vsa morebitna betoniranja se izvajajo »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. Pri betoniranju je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo.
(4) Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ter strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
(5) Načrtovana mora biti oddaja vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnihkoli odpadkov zbiralcem odpadkov ali izvajalcem njihove obdelave. Med gradnjo in po njej se na območju vodnih zemljišč ali v sami strugi reke vodotokov ne sme puščati nobene vrste materiala z območja delovišča v trdnem, tekočem ali plinskem stanju, ki se uporablja pri gradnji, in je potencialno strupen za ribe.
(6) Zajemanje vode iz vodotokov med izvajanjem gradbenih del in za potrebe gradnje ni dopustno.«

63. člen

Na koncu 123. člena se doda besedilo: », soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe v skladu s predpisi o plovbi po celinskih voda, in soglasje Zavoda za ribištvo Slovenije.«

64. člen

V 124. členu se:
1) 1. odstavek na koncu dopolni z besedilom: »Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.«;
2) na koncu člena dodajo novi odstavki od 6 do 9, ki se glasijo:
»(6) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja pristojnega organa za upravljanje z vodami. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom na vodnem ali priobalnem zemljišču:

ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode);
na varstvenih in ogroženih območjih;
zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;
hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(7) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh ipd.).
(8) Dela na vseh vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo po principih sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst po vodotokih.
(9) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden tako, da se čim bolj zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti (19. člen ZSRib) in, da se struge, obrežja ter dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo tako, da se ribam omogoča prehod in da se ohranja naravna osenčenost oz. osončenost struge ter brežin.«

65. člen

Za 124. členom se doda novi 124.a člen, križanje vodotokov z javno infrastrukturo, ki se glasi:
»(1) Gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da se zaradi posegov ne povečuje poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju, ter da se s posegom ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni izjemoma na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, pri čemer se ne sme poslabšati obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti tako, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v vplivnem območju.«

66. člen

Za 124. in 124.a členom se doda novo poglavje 3.2.8.5 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje ribjih vrst in drstišč.

67. člen

Za 124. in 124.a členom se doda novi 124.b člen, ki se glasi:
»(1) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor vodotokov.
(2) Posegi v prostor naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.
(3) Posegi v prostor, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim (ureditev dostopnih poti, zemeljska dela, temeljenje, itd.), morajo biti načrtovana in izvedena izven obdobja drstni ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Dela na območju strug vodotokov se v času drsti rib ne izvajajo. Prav tako so v tem obdobju prepovedana tudi dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim. V tem obdobju so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, če to ne vpliva na kakovost vode in vodni režim.
(4) Zaradi variabilnosti časa drsti ribjih vrst in lokacij drstišč se izvajanje posegov lahko uskladi z ZZRS. Če se ribje vrste v vodotokih na obravnavanem območju začnejo drstiti kasneje od začetka predpisane varstvene dobe, se posegi v sodelovanju z ZZRS lahko izvajajo do začetka drsti. Enako velja tudi ob zakasnjeni drsti po poteku zakonsko predpisane varstvene dobe, tako da se prepoved izvajanja posegov lahko podaljša tudi v čas po koncu varstvene dobe.
(5) Pri izvedbi posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano tudi varstvo rib in njihovih habitatov, vključno s cilji, omejitvami in po potrebi z omilitvenimi ukrepi.
(6) Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih ter priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
(7) Na območjih vodotokov, kjer je že prisoten negativni kumulativni vpliv obstoječe posebne rabe voda (male hidroelektrarne, namakalni sistemi, tehnološka raba) na ribe, naj se novih prečnih objektov v vodotokih ne načrtuje.
(8) Vsa gradbena dela naj se čim bolj oddaljijo od strug vodotokov.
(9) Pri odstranjevanju zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavanem območju že prisotne (npr. potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena zveznost vegetacije. Zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.
(10) Določiti in izvesti je treba ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov. Pri morebitnem pojavu invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.
(11) V času izvajanja načrtovanih posegov je treba kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oz. motnosti vode na območju, kjer se bodo izvajali posegi. Načrtovani naj bodo ukrepi, katerih namen je znižanje kalnosti vode med izvajanjem posegov. Če se med izvajanjem načrtovanih posegov ugotovi, da je kalnost vodotokov zaradi posegov presegla priporočeno vrednost za suspendirane snovi v salmonidnih in ciprinidnih vodah, ki je navedena v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/2002, 41/2004 – ZVO-1 in 44/2022 – ZVO-2) ali obstaja možnost pogina rib in drugih vodnih organizmov na obravnavanem območju, je treba izvajanje posegov nemudoma zaustaviti.«

68. člen

Za 124. in 124.b členom se doda novi 124.c člen, obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja, ki se glasi: »Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se izvajajo samo v času izven drstne dobe rib in v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja, pristojno ribiško družino. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del pravočasno (7 do 14 dni pred začetkom del) obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec oz. investitor obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.«

69. člen

V 126. členu, poplavna območja, se doda novi 7. odstavek, ki se glasi: »(7) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja se njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retenzjskih površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.«

70. člen

V 129. členu, erozijska območja, se v 2. odstavku v četrti in osmi alineji beseda »zasipavanje« nadomesti z »zasipanje*«. Na koncu tega člena pa se doda opomba, ki se glasi: »* beseda zasipanje je vključena v ta člen na podlagi mnenja MOPE, št. 350-161/2025/17, z dne 21. 1. 2026, čeprav ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US) v 87. čl. za erozijska območja določa besedo zasipavanje.«

71. člen

V 131. členu, varstvo vodnih virov in podtalja, se:
1) v prvem odstavku izbriše besedilo uradne objave v oklepaju;
2) drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo in dopolnijo tako, da se glasijo:
»(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je treba upoštevati Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17 in 44/22 – ZVO-2).
(3) Na območju občine je treba zagotoviti ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca za ločeno zbiranje in ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki. Predvsem je treba zmanjšati količine odpadkov na izvoru, predvideti njihovo ustrezno ločeno zbiranje ter evidentirati in sanirati lokacije, kjer so bili odpadki odvrženi ali puščeni v okolju.
(4) Za vsa območja poselitve je treba predvideti izgradnjo ločenega kanalizacijskega omrežja za komunalne odpadne vode, zaključenega s komunalno čistilno napravo, ter njihovo odvajanje v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje: Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Če javna kanalizacija še ni izgrajena, so obvezne male ČN.«;
3) peti odstavek v celoti izbriše.

72. člen

V 133. členu, varstvo pred svetlobnim onesnaženjem, se:
1) v 1. odstavku izbriše besedilo uradne objave v oklepaju;
2) v 2. odstavku dopolni besedilo uradne objave v oklepaju tako, da se glasi: »(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2)«, in izbriše besedilo »najpozneje do 31. decembra 2016«;
3) 3. odstavek v celoti spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Javno razsvetljavo in zunanjo razsvetljavo objektov je treba prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.«

73. člen

V 134. členu se:
1) preimenuje naziv člena v »varstvo zunanjega zraka«;
2) doda novi 5. odstavek, ki se glasi: »V skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja je treba pri gradnji naprav za intenzivno rejo živali upoštevati minimalne odmike od najbližjega obstoječega ali v prostorskem izvedbenem aktu predvidenega stanovanjskega območja ob upoštevanju žive mase živali v glavah velike živine. Odmik je lahko manjši, če so z ukrepi na primarni strani zmanjšane emisije snovi, ki povzročajo vonj, ali če se odpadni plin, vsebujoč vonj, obdeluje v napravi za čiščenje odpadnih plinov. Zmanjšanje minimalnega odmika, pogojeno z zmanjšanjem emisij snovi, ki povzročajo vonj, je treba določiti s pomočjo primernega modela za izračun širjenja vonja, katerega primernost je treba dokazati pristojnemu organu. Pri gradnji novih naprav je treba upoštevati minimalni odmik vsaj 150 m od rastlin, občutljivih na dušik (npr. drevesnice, kulturne rastline), in ekosistemov (npr. resava, barje, gozd).«

74. člen

V 135. členu, varstvo pred hrupom, se:
1) v 1. odstavku izbriše besedilo uradne objave v oklepaju;
2) dodajo novi odstavki od 8 do 14, ki se glasijo:
»(8) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročati čezmerne obremenitve s hrupom, določene v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri vseh novogradnjah objektov se predvidi ustrezne ukrepe za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom v času gradnje in obratovanja. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru (aktivni ukrepi) pred ukrepi na stavbah z varovanimi prostori (pasivni ukrepi).
(9) Na prizadetih stavbah z varovanimi prostori so izjemoma dovoljeni tudi ukrepi pasivne zaščite, kadar je prekomerna obremenitev s hrupom posledica obratovanja obstoječega infrastrukturnega objekta ali objektov, in obenem aktivna protihrupna zaščita, s katero se bi zagotovilo potrebno zmanjšanje emisije hrupa, ni možna (t. j. prilagoditev hitrosti vozil, protihrupna ograja, preplastitev vozišča idr.).
(10) Na preobremenjenih območjih s hrupom ni dopustno graditi stavb z varovanimi prostori razen, če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi s predpisi ustrezno akustično okolje območja.
(11) Novogradnje stavb z varovanimi prostori v varovalnih pasovih javnih cest niso dopustne v območju prekomerne obremenitve s hrupom. Rekonstrukcije obstoječih objektov pa so dopustne le, kadar njihova izvedba ne bo zahtevala dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa. Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi utemeljitve o preseganju hrupa in strokovni podlagi o umestitvi ograje v prostor.
(12) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje zaradi obratovanja vira hrupa in če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Rezultati monitoringa morajo biti dostopni pristojnemu občinskemu organu. Če upravljavec vira hrupa prekomerno obremenjuje okolje, je v predpisanem roku dolžan izvesti protihrupno sanacijo in o tem obvestiti pristojni občinski organ.
(13) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
(14) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na objekte ali vanje tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa.«

75. člen

V 136. členu, varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS), se v 1. izbriše besedilo uradne objave v oklepaju, v 2. odstavku pa se prvi stavek preoblikuje tako, da se glasi: »Z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:«.

76. člen

V 137. členu se v 1. odstavku v prvi alineji za besedo »rekonstrukcije« doda », manjše rekonstrukcije«.

77. člen

V 142. členu, JEDRO ŠENTRUPERTA, se v prvem odstavku izbriše besedilo »ter novogradnje večnamenskega centra s poudarjeno kulturno vsebino (v nadaljevanju večnamenski center)«, v drugem odstavku se izbriše besedilo »novogradnja večnamenskega centra na vzhodnem robu trga« in v šestem odstavku se izbriše besedilo »in novogradnji večnamenskega centra«.

78. člen

Za 149a. členom se doda novi 149b. člen, ki se glasi:
»EUP ŠEN-92 CU
V tem EUP veljajo dodatni PIP za varstvo kulturne dediščine:

nov objekt z višino in postavitvijo v prostor mora omogočati ulične poglede na cerkveni zvonik, glavni objekt se postavi z daljšo stranico vzporedno z občinsko cesto;
odmiki: priporočeni odmiki so 4 m od parcelne meje, manjši odmiki so dopustni za postavitev glavnih objektov ob parc. 4001/2 z namenom tvorjenja nove ulične pozidave;
streha: dvokapnica nad glavnim objektom ob ulici, na sestavljenih strešinah je dopustna ravna streha.«

79. člen

Za 149a. in 149b. členom se doda novi 149c. člen, ki se glasi:
»EUP ŠEN-93 CU
V tem EUP veljajo dodatni PIP za varstvo kulturne dediščine:

dopustni posegi: novogradnje objektov, gradnja skupnega parkirišča za objekte in obiskovalce jedra, odstranitev objekta, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, dozidave ter ureditve gospodarske javne infrastrukture;
oblikovanje novih objektov je svojstveno, vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja;
faktor zazidanosti (FZ) do 0,35;
faktor izrabe (FI) do 0,5;
odmiki: priporočeni odmiki so 4 m od parcelne meje, manjši odmiki so dopustni za postavitev objektov ob parc. 4001/2 z namenom tvorjenja nove ulične pozidave;
višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;
streha: dvokapnica ali sestavljena strešina, dopustna je tudi ravna streha;
odpiranje strešin: ni pogojev;
nov objekt z višino in postavitvijo v prostor mora omogočati ulične poglede na cerkveni zvonik, parkirišče naj zagotavlja tudi javna parkirna mesta (najmanj 5 PM), glavni objekt se postavi z daljšo stranico vzporedno z občinsko cesto;
tovorni promet je dovoljen le kot dostava do trgovine kmetijske zadruge.«

80. člen

Za 149a.,149b. in 149c. členom se doda novi 149d. člen, ki se glasi:
»EUP ŠEN-89 SK
V območju urejanja se ob meji z območjem EUP ŠEN-15 v 5-metrskem pasu ohranja pas vegetacijske (drevesne ali grmovne) bariere.«

81. člen

Za 160. členom se doda novi 160a. člen, varstvo EPO Mirna za naselje Trstenik, ki se glasi:
»EUP: TRS- 38, TRS-40, TRS-43, TRS-44, TRS-45, TRS-46 in TRS-47
Pri posegih v prostor se naj upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:

z novimi dostopnimi potmi naj se ne zasipava odvodnih kanalov in izsušuje območja;
nove dostopna cesta, ki bo prečkala manjši vodotok Straški potok naj se zgradi na način, da bo zagotovljeno prevajanje visokih vod tega vodotoka in bo omogočeno zvezno prehajanje vodnih in obvodnih organizmov;
pri odvodnjavanju cest naj se meteorne vode pred izpustom v vodotok in ekološko pomembno območje prednostno očisti preko lovilcev olj in peskolovov.«

3. KONČNE DOLOČBE

82. člen

V 5SD OPN Občine Šentrupert so prikazani DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRTI:

Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica (Uradni list RS, št. 184/2021-3624).

83. člen

V 5SD OPN Občine Šentrupert ostajajo v veljavi PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI:

Odlok o sprejetju ZN za območje urejanja obrtno-podjetniške cone Šentrupert (Uradni list RS, št. 50/93);
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Šentrupert, JV odsek (Uradno glasilo e-občina, št. 22/2022).

84. člen

S sprejetjem 5SD OPN Šentrupert je v OPN grafično usklajeno prikazano tudi območje sprejete in veljavne lokacijske preveritve na podlagi 140. čl. ZUreP-3:

Sklep o lokacijski preveritvi EUP HOM-30 VIN, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 2418/4, 2417/10, 2417/3, vse k.o. 1399 – Šentrupert (Uradno glasilo e-občina, št. 17/2022).

85. člen

S sprejetjem 5SD OPN Šentrupert ostaja v veljavi :

Odlok o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo stanovanjsko sosesko (ŠEN-64 SS) (Uradni list RS, št. 31/2016), objavljen v Uradnem glasilu e-občina, št. 6/2021.

86. člen

Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj in priprave OPPN se nadaljujejo ter končajo po prostorskih aktih, ki so veljali do uveljavitve 5SD OPN.

87. člen

Pri pripravi čistopisa so odpravljene vse stilistične, slovnične in pravopisne napake. Odprava teh napak ne vpliva na vsebino določb.

88. člen

5SD OPN Šentrupert so na vpogled na Občini Šentrupert, na spletnem portalu www.sentrupert.si in na državnem prostorskem informacijskem sistemu.

89. člen

Določbe odloka se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba Občine Šentrupert. Uradne razlage odloka o OPN sprejema občinski svet.

90. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi odloka v Uradnem glasilu e-občina.

Številka: 3500-0002/2020
Datum: 25. 03. 2026

Občina Šentrupert
Tomaž Ramovš, župan