Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Šentrupert

• organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
• vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
• pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
• pravice in obveznosti uporabnikov,
• vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
• vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
• druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
  

2. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

• aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
• blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: suho stranišče);
• čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
• javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju javne službe,
• javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
• kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in pote¬ka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje.
• komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
• padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
• upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določen v zakonih s področja varstva okolja in podzakonskih prepisih, ki so izdani na njihovi pod¬lagi.
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(izvajalec javne službe)
Javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine Šentrupert izvaja javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. (v nadaljevanju: »izvajalec«).
4. člen
(uporabnik javne službe)
(1) Uporabnik in plačnik storitev javne službe je lastnik ali solastnik objekta oziroma dela objekta, v katerem nastaja odpadna voda, pri čemer se šteje, da le-ta nastaja v vseh objektih:

• kjer so stalno ali začasno prijavljene osebe,
• kjer se opravlja dejavnost, pri katerih nastaja odpadna voda,
• v katerih je interna vodovodna inštalacija in sanitarne zmogljivosti (javni vodovod, vaški vodovod, kapnica) in
• upravljavec javnih površin, ki je priključen na javno kanalizacijo.

(2) Kot uporabnika lahko lastnik določi tudi posestnika objekta (npr. najemnika) vendar samo v primeru, ko lastnik ter posestnik z izvajalcem vnaprej skleneta dogovor o načinu obračuna storitev, načinu posredovanju podatkov o zapadlih obveznostih lastniku, subsidiarni odgovornosti lastnika v primeru neplačila ter drugih podrobnostih glede obračuna storitve.
(3) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastnike delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
5. člen
(program dela)
(1) Izvajalec opravlja javno službo skladno s tem odlokom ter programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: »program ali program javne službe«).
(2) Program izdela izvajalec za obdobje štirih let in ga predloži v potrditev občini do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
6. člen
(obvezne naloge javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:

• odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter njena obdelava,
• redno vzdrževanje javne kanalizacije,
• prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo, ter njeno čiščenje,
• prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: »MKČN«) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se nahajajo na območjih izven meja aglomeracije,
• prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic,
• obdelava blata,
• pregledovanje MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
• odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ter s streh, če za slednjo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpi¬som, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda,
• obveščanje uporabnikov javne službe,
• izdelava programa izvajanja javne službe,
• vodenje evidence o izvajanju javne službe,
• poročanje o izvajanju javne službe,
• priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve so:

• odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter
• padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

7. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:

• odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter njena obdelava,
• odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe in
• obdelava blata.

8. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:

• prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri upo-rabniku javne službe in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava,
• prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
• prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se nahajajo na območjih izven meja aglomeracije, ter njegova obdelava, če imajo upravljalci teh naprav sklenjen dogovor z izvajalcem,
• prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in
• pregled MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

(2) Izvajalec opravlja:

• samo storitev čiščenja komunalne odpadne vode ter obdelave blata pri tistih uporab-nikih, ki niso dostopni z ustreznim vozilom. Praznjenje greznice oziroma prevzem blata iz MKČN oziroma obstoječih pretočnih greznic in odvoz ter predajo izvajalcu v teh primerih zagotovi lastnik objekta.

(3) Prevzem blata iz druge alineje prvega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
9. člen
(način obdelave blata)
Izvajalec zagotovi obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
10. člen
(naprave in objekti javne kanalizacije)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njima povezane tehnološke naprave, ki so:

• kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske odpadne vode,
• lovilci olj,
• peskolovi,
• zadrževalni bazeni,
• črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske odpadne vode,
• razbremenilniki visokih vod,
• čistilne naprave in
• drugi objekti in naprave, potrebne za obratovanje javne kanalizacije.

11. člen
(pooblaščeni izvajalec)
(1) Posege v sistem javne kanalizacije lahko izvaja izvajalec ali od njega pooblaščeni izvajalec.
(2) Izvajalec ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec po opravljenem delu vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje in poravna morebitno nastalo materialno škodo.
12. člen
(vrste kanalizacijskih omrežij)
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu.
(2) Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v primerih, ko se s projektno dokumentacijo ugotovi, da gradnja ločenih sistemov ni smiselna ali mogoča kot npr. ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema ker ni ustreznega odvodnika oziroma možnosti ponikanja.
(3) Aglomeracije morajo biti opremljene z javnim kanalizacijskim omrežjem ter ustrezno čistilno napravo, pri čemer se lahko za posamezen objekt v aglomeraciji, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z MKČN.
13. člen
(padavinska voda)
(1) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter padavinskih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
(2) Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
(3) Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območ¬jih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti.
14. člen
(obvezna uporaba javnih dobrin)
Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
15. člen
(posegi na območju kanalizacije)
(1) Vsi subjekti, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana.
(2) V primeru poškodbe so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
16. člen
(prepoved nepooblaščenega poseganja)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objek¬tov, nasipati materiala, saditi dreves in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
17. člen
(javna pooblastila izvajalcu)
(1) Izvajalec na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe:

• izdaja smernice k osnutkom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: smernice),
• izdaja mnenja k predlogom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
• izdaja projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje),
• izdaja soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja),
• izdaja soglasja za gradnjo objekta v varovalnem pasu za nezahtevne objekte,
• izdaja soglasje za priključitev na kanalizacijo.

(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj nave¬denih listin je:
1. za smernice oziroma mnenje:

• osnutek oziroma predlog prostorskega akta.

2. za projektne pogoje:

• idejna zasnova ali idejni projekt in
• kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in topografskega načrta z vrisanim objektom, skicami tlorisa in tipičnih prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu.
  

3. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:

• projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvajanja komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod,
• za gospodarske subjekte opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji ter izračun biokemijske obremenitve.

4. za soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih in manj zahtevnih objektov na javno kanalizacijo, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

• gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
• situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500 in priključkom,
• za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz večstanovanjskih objektov, situacijo zu¬nanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvajanja komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvajanja padavinskih odpadih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,
• za odvajanje industrijskih odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpad¬nih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih vod in ločen sistem odvajanja padavinskih odpadnih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500 in
• služnostno pogodbo z notarsko overjenim podpisom služnostnega zavezanca ter potrdilo notarja o vloženem predlogu za vknjižbo te služnosti v zemljiško knjigo.

(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
18. člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Investitor graditve objektov za izvajanje javne službe mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v najem izvajalcu. Za prevzem objektov in naprav morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• kanalizacijska mreža in naprave za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno projektno dokumentacijo (PGD, PZI, PID), tehnično dokumentacijo, soglasja, pozi¬tivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco predvidenih priključkov, evi¬denco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, evidenco kontrolnih postopkov, urejena lastninska razmerja,
• objekti čiščenja odpadnih vod, ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano dokumentacijo (zlasti PGD, PZI, PID projektno dokumentacijo, dokazilo o zanesljivosti objektov, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti),
• postopek prevzema mora biti dokumentiran z zapisnikom o primo¬predaji.

(2) Investitor in upravljavec se lahko za posamezen objekt dogovorita o zmanjšanju obsega potrebne dokumentacije za prenos v upravljanje.
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
19. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Objekti in naprave uporabnika so:

• priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,
• objekti in naprave za pred čiščenje odpadnih vod,
• interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.

(2) Uporabnik je dolžan te objekte in naprave upravljati, z njimi gospodariti in jih vzdrževati na svoje stroške in na način, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.
20. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,
2. priključiti se na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev od možnosti priključitve,
3. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
4. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
5. omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznice,
6. javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
8. omogočiti izvajalcu prevzem grezničnih vsebin ter zagotoviti, da se te vsebine ne odvajajo v javno kanalizacijo,
9. plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na greznice in MKČN,
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
11. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavin-ske odpadne vode,
12. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo izva-jalcu predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu za preteklo leto do 31.3. tekočega leta,
13. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
14. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih teh-noloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja,
15. uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca,
16. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
17. uporabniki morajo izvajalca najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja MKČN o tem pisno obvestiti in
18. vse druge obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

5.1 Pogoji za priključitev na javno kanalizacijo
21. člen
(obveznosti priključitve)
(1) Izvajalec v roku enega meseca od prevzema kanalizacijskega omrežja v upravljanje s priporočeno pošiljko s povratnico obvesti lastnika, da je priključitev njegove stavbe obvez-na in mu posreduje pogoje za priključitev.
(2) Priključitev na javno kanalizacijo se pod nadzorom izvajalca opravi v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca.
22. člen
(pisno soglasje izvajalca)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
23. člen
(izdaja soglasja)
(1) Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
• če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
• če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
• če investitor predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odloč¬bo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na njegovo zahtevo ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ oziroma sklenjen dogovor o obročnem odplačilu,
• če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca.

(2) Če priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
24. člen
(obvezne sestavine soglasja)
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na kanalizacijsko omrežje mora izvajalec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:

• minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja,
• pogoje in navodila za zaščito omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
• traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
• lokacijo in velikost kanalizacijskega jaška,
• pogoje križanja komunalnih vodov s kanalizacijskim omrežjem.

25. člen
(izvedba priključitve)
(1) Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. V primeru, da priključitve ne izvaja izvajalec, se priključitev obvezno opravlja pod nadzorom izvajalca in na stroške uporabnika. O pričetku del uporabnik obvesti izvajalca najmanj sedem dni pred pričetkom del. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala, razen, kadar je izjemoma drugače določeno v soglasju.
(2) Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala, je potrebno izvesti priključitev preko kolena.
26. člen
(neugodna lega)
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka.
27. člen
(število priključkov)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov, pri čemer morajo le-ti biti izvedeni preko kontrolnih kanalizacijskih jaškov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega ka¬nalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov različnih lastnikov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka in tak kanalizacijski vod predati v last občini ter v upravljanje izvajalcu.
28. člen
(sprememba priključka)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
29. člen
(ukinitev priključka)
(1) Ukinitev priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta ali opustitve uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov. Uporabnik mora zahtevo za ukinitev v pisni obliki posredovati izvajalcu najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede izvajalec oziroma drug, za to usposobljeni izvajalec gradbenih del pod nadzorom izvajalca, v obeh primerih na stroške uporabnika.
(2) Ukinitev priključka se lahko izvede tudi na zahtevo izvajalca.
30. člen
(način gradnje javne kanalizacije)
(1) Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi revizijski jaški in odcepi preko roba cestnega telesa oziroma površin, ki se urejajo v času izgradnje javne kanalizacije.
(2) Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporab¬nika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča.
31. člen
(emisije snovi in toplote)
V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste komunalne odpadne vode, ki so določene v soglasju oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
32. člen
(industrijska odpadna voda)
(1) Uporabnik, ki proizvaja industrijsko odpadno vodo je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto in mes¬to za odvzem vzorcev odpadne vode in omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi.
(2) Izvajalec, kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode, morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in mesta za odvzem vzorcev. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu. Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z veljavnimi predpisi. Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja onesnaženja.
(3) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz prvega odstavka, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
(4) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine odpadne vode iz prvega odstavka (sprememba tehnologije, obsega proizvodnje, prene¬hanje določene dejavnosti, sprememba pred čiščenja, ipd.), pridobiti soglasje izvajalca.
33. člen
(presežene vrednosti emisij)
(1) Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno pred čiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stal¬no presega dovoljene vrednosti.
(2) Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko izvajalec prepreči dotok take odpadne vode v javno kanalizacijo.
34. člen
(nevarne odplake)
(1) Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije ter delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti.
(2) Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo.
5.2 Evidenca strešnih površin
35. člen
(evidenca strešnih površin)
(1) Izvajalec vzpostavi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Velikost strešnih površin posamezne nove stavbe ali objekta uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine strehe iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za obstoječe objekte in stavbe se velikost strešne površine določi na podlagi tlorisne površine objekta ali stavbe iz uradnih evidenc.
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine objekta ali stavbe iz digitalnih orto foto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega stanja.
6. ODVAJANJE ODPADNIH VODA, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
36. člen
(načini odvajanja in čiščenja izven aglomeracije)
Na območjih izven aglomeracije mora lastnik ali investitor objekta zagotoviti us¬trezno odvajanje in čiščenje v javni kanalizaciji sosednje aglomeracije, v mali komunalni čistilni napravi ali greznici, ki ustrezajo predpisom s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
37. člen
(obveznosti izvajalca izven aglomeracije)
Izvajalec je na območjih izven aglomeracij dolžan zagotoviti storitve iz osmega člena tega odloka.
38. člen
(prevzem vsebin iz greznic in MKČN)
(1) Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, vsebino greznice in MKČN prazni izvajalec s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvaža na čistilno napravo.
(2) Praznjenje obstoječih pretočnih greznic ter prevzem blata iz MKČN se izvaja enkrat na tri leta skladno s programom oziroma več po vsakokratnem posebnem naročilu uporabnika.
(3) Na podlagi dodatnega naročila uporabnikov lahko izvajalec v okviru javne službe praznjenje pretočne greznice oziroma prevzem blata iz MKČN izvede tudi večkrat, pri čemer stroški dodatnih naročil niso zajeti v akontativna mesečna plačila in so jih uporabniki dolžni poravnati posebej ob vsakem dodatnem naročilu.
(4) Praznjenje nepretočnih greznic se izvaja po dejanskih potrebah, pri čemer mora biti minimalna prostornina nepretočne greznice 6 m3 oziroma 3 m3 na osebo. V nepretočno greznico je dovoljeno odvajati le komunalno odpadno vodo iz gospodinjstva. Nepretočna greznica mora biti zgrajena skladno s predpisi.
(5) Izvajalec uporabnike iz prvega odstavka tega člena obvesti o datumu dejanske¬ga opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(6) Uporabniki iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. Spremembo datuma storitve je možno zahtevati samo enkrat. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
39. člen
(podizvajalci)
Izvajalec lahko posamezne storitve, ki sestavljajo javno službo, opravlja tudi s pomočjo podizvajalcev.
40. člen
(objekti kmetijskega gospodarstva)
(1) Za objekte kmetijskega gospodarstva je ne glede na osmi člen tega odloka obvezna storitev samo pregled male komunalne čistilne naprave če:

• se blato iz MKČN oziroma komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu in
• lastnik izvajalcu ob vsakokratni izvedbi pregleda MKČN oziroma enkrat na tri leta pred¬loži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje.

(2) Pisna izjava iz druge alineje prejšnjega odstavka vsebuje navedbo identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (KGM-MID), dokazilo o številu rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu, datume in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz MKČN ter mešanja z gnojevko.
(3) Sprememba v statusu uporabnika se upošteva v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je uporabnik izvajalcu predložil pisno izjavo iz druge alineje prejšnjega odstavka. Če uporabnik izvajalcu ne dostavi pravočasno pisne izjave (to je pred potekom triletnega obdobja), izvajalec s potekom obdobja prične z izvajanjem in obračunom vseh obveznih storitev za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.
7. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
41. člen
(obveznosti izvajalca)
Obveznosti izvajalca po tem odloku so:

1. zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
2. redno praznjenje greznic in MKČN,
3. obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in času trajanja prekinitve,
4. vodenje operativnega katastra javne kanalizacije in predpisanih evidenc,
5. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
6. izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
7. načrtovanje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
8. izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo,
9. izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, povezanim z javno kanalizacijo,
10. priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem od¬lokom, in obveščanje o tem,
11. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabni¬ka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na njegove stroške,
12. kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na stroške uporabnika.

42. člen
(omejitev odgovornosti za škodo)
Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:

• poplav,
• ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
• višje sile in drugih izrednih dogodkov.

43. člen
(obveščanje uporabnikov)
(1) Izvajalec mora uporabnike pisno obveščati:

• na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
• o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo,
• na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalno odpadno vodo in obdeluje blato,
• o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev in
• o rokih in času izvedbe pregleda MKČN.

(2) Izvajalec obveščanje iz prejšnjega odstavka izvede najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(3) Izvajalec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo, redno obvešča, da morajo:

• na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj ter
• čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske odpadne vode.

7.1 Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode
44. člen
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:

• je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
• je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
• uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
• uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
• uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
• uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
• ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
• kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
• industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
• kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
• uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvajalec na stroške uporabnika prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo z ukrepom prekinitve dobave vode.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
45. člen
(začasna prekinitev)
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno.
(2) V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v 48 urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
46. člen
(prekinitev v primeru višje sile)
(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda do od¬prave napake. O tem mora obvestiti uporabnike.
(2) V kateremkoli primeru prekinitve mora izvajalec storiti vse ukrepe, ki so v njegovi moči, da prepreči oziroma zmanjša škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
8. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
47. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja javne službe so:

• cena storitve javne službe,
• sredstva občinskega proračuna,
• druga sredstva.

48. člen
(komunalni prispevek)
Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek po odločbi pristojnega organa.
49. člen
(obračun plačevanja storitve)
(1) Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se meri in obračunava v kubičnih metrih.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov in imajo vgrajene vodomere ter izvajalcu dostavijo podatke, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod v količini, kot jo porabijo.
(4) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov ali izvajalcu ne posredujejo podatkov o porabi, se odvajanje in čiščenje obračunava po pavšalu, ki znaša 4,5 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
(5) Za uporabnike, ki nimajo vgrajenih vodomerov in ni stalno prijavljenih oseb se storitev obračuna glede na dejanske stroške.
(6) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračun¬skega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračun¬skem obdobju.
(7) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter pregledov za male komunalne čistilne naprave je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(8) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(9) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
50. člen
(plačilo storitve)
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače.
(2) Uporabnik lahko v osmih dneh od datuma izstavitve računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu.
(3) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve, je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti opomin.
(4) Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu je izvajalec dolžan dolg sodno izterjati in izvesti prekinitev dobave pitne vode oziroma odvajanja odpadnih voda.
(5) Če uporabnik, ki je najemnik objekta ali stanovanja ne poravna računa storitev javne službe, ga skladno z zakonom mora plačati lastnik objekta ali stanovanja.
51. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
(1) Za potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

• šifro uporabnika,
• ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
• naslov za dostavo računov,
• število oseb v gospodinjstvu,
• znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
• datum vnosa podatkov.

(3) Izvajalec javne službe lahko za potrebe sodnih postopkov v zvezi s posameznim uporabnikom zbira tudi druge osebne podatke, kot to določa zakon.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

• šifro uporabnika,
• naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
• naslov,
• naslov za dostavo računov,
• matično in davčno številko,
• transakcijski račun/e,
• znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
• datum vnosa podatkov.

(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

• podatke o priključnem cevovodu in merilnih napravah.