Nahajate se:
Praznik svetih treh kraljev je tretji sveti večer, pospremljen z vrsto šeg in navad
Praznik svetih treh kraljev je tretji sveti večer, pospremljen z vrsto šeg in navad
5. 1. 2023
Občina Š.
124
Obdobje božičnega časa se po tradiciji konča s prihodom svetih treh kraljev oz. 6. januarjem ko se življenje počasi vrne v ustaljene tirnice po veselem decembru. Na ta dan se figure treh kraljev pojavijo v jaslicah, domovi se blagoslovijo ter nad vrata zapišejo kratice imen svetih treh kraljev in letnico tekočega leta (20 G+M+B 23).
Dan se začne počasi daljšati, kot pravi pregovor, se podaljša za toliko, kolikor petelin zazeva ali poskoči, zima se začne prevešati v drugo polovico. Vremenski pregovori napovedujejo tudi količino letine in zdravje domačih živali, kar je bilo za ljudi življenjskega pomena. Če je bilo namreč na svete tri kralje zjutraj megleno, naj bi to pomenilo, da bo jabolk tisto leto manj.
Najdemo pa v pregovorih tudi posebneža tega dne: »Če božičnik zmrzne, pšenica pozebe.« Gre za eno bolj privlačnih šeg tega dne in sicer peka posebnega, včasih kar obrednega, kruha, imenovanega božičnik ali poprtnik. Kruh je imel poleg ognja, vode in zimzelenih rastlin s svojim zaščitnim in srečenosnim pomenom ves čas dvanajsterih noči poseben pomen.
Danes ima poprtnik, ki ga gospodinje največkrat pripravljajo pred praznikom svetih treh kraljev v obliki hlebca iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik (npr. kitkami, ptički, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča), predvsem vlogo prazničnega peciva, saj je izgubil svojo nekdanjo obredno funkcijo.
Včasih, ko so verjeli, da ima magično moč, so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha - za vsak »sveti večer« enega (božič, novo leto, sveti trije kralji), dodajale so jim tudi zelišča ali suho sadje, in jih okrasile s testenimi okraski. Skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom, so poprtnik hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo najbolj prisotno poimenovanje. Poprtnik so uživali člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk.
Od leta 2013 je priprava poprtnikov zavarovana kot nesnovna dediščina Slovenije. Evidentirana je Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvo za kulturo. Do februarja 2021 je v Registru evidentiranih 15 nosilcev izročila priprave poprtnika (neformalnih skupin gospodinj geografsko zaokroženih območij, ki ohranjajo to dediščino v svojih domovih – od 4 do 100 gospodinj v skupini).
Na sliki: Poprtnik Vide Končina (Okrog)
Tekst: Primož Primec