SVETI TRIJE KRALJI: Če za tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno

Zimske dni, od 24. decembra do 6. januarja, so imenovali dvanajst volčjih noči. Takrat so bile noči najdaljše in najtemnejše. Verjeli so, da v teh dneh umira stari bog Sonca Svarog, rodi pa se mladi bog Svarožič. Staremu Svarogu so poskušali pomagati z ognjem, da bi premagal temo in mraz. Zato so po hribih in gričih naše dežele kurili ognje, ki so jih imenovali kresovi.

V teh tesnobnih dneh, je naša dežela trepetala pred skrivnostnimi bitji, ki so prihajala iz pradavnine in v mrzlih zimskih nočeh s hruščem in truščem vršala preko vasi, gozdov, gora. Po Koroškem je v teh dneh “ponočni mož” gonil svoj “divji lov”, Pehtra baba, ki so ji rekli tudi Pehta je zapustila svoje bivališče v gorski duplini in strašila po Gorenjski, Koroški in po Kranjskem. V gorskih votlinah je kuhala babje pšeno, ki  ga je z močnim vetrom metala ljudem v obraz. Prisluškovali so njenemu prihodu osem dni pred in osem dni po Novem letu.

Z današnjim dnem, praznikom svetih treh kraljev, se zaključuje Božična doba. Rodilo se je namreč mlado sonce, ki nas bo - kot vsako leto - odrešilo pred zimsko otrplostjo.