Šege in navade: Martinovo

11. novembra praznujemo Martinovo oz. god sv. Martina iz Toursa, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.

Praznik vina

V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) ali račke, mlinci in rdeče zelje.

Zgodovina

Martin je kot rimski častnik je postal kristjan in odšel je v sedanjo Francijo, kjer je bil posvečen v duhovnika in ker je bil goreč misijonar, so ga izvolili za škofa v mestu Tours. Legenda, ki je nastala kasneje, pripoveduje, da se je, ko je zvedel za to imenovanje skril med gosi, ki pa so ga izdale.

Etnolog dr. Niko Kuret v svoji knjigo Praznično leto Slovencev navaja pravi razlog, zakaj ima sveti Martin ob svojih nogah gos. »Gos se je že zgodaj pridružila sv. Martinu. Bila je po vsej verjetnosti daritvena žival pri poganskih jesenskih obredjih. To po svoje dokazuje vedeževanje s pomočjo gosje prsne kosti.« Če je rjava, bo menda zelo huda zima, če je bela, pa bo veliko snega. Zato je pečena gos na Martinovo, tudi marsikje pri nas, obvezna jed.

Prijetno praznovanje!