Institucije, ki opravljajo javno službo zdravstvenega varstva rastlin opazujejo in napovedujejo pojav bolezni in škodljivcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije k lastni pridelavi in s tem povečanju samooskrbe. Pri sajenju in skrbi za pridelek je treba biti zelo pozoren tudi na rastlinske bolezni in škodljivce. V Sloveniji imamo sistem spremljanja nadzora pojava rastlinskih bolezni in škodljivcev izredno dobro razvit. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je koncesijo za opravljanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin podelila trem kmetijsko gozdarskim zavodom in dvema inštitutoma - KGZ Maribor, KGZ Novo mesto, KGZ Nova Gorica, Kmetijski inštitut Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Pri strokovnih službah in na obstoječih spletnih portalih lahko vsi pridelovalci dobijo informacije o pojavu pomembnejših škodljivcev in bolezni in tudi ukrepih za njihovo obvladovanje.

Podnebne spremembe se tudi pri nas odražajo v povečanih pojavih gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev kmetijskih rastlin, njihovi spremenjeni biologiji, vplivajo pa tudi na večjo verjetnost, da se pri nas ustalijo na novo vneseni rastlinske bolezni in škodljivci, ki ogrožajo pridelavo hrane in krme. Posledično je ogrožena tudi biotska raznovrstnost, saj bolezni in škodljivci rastlin lahko vplivajo na obstoj številnih avtohtonih rastlinskih vrst v našem okolju. Zaradi varovanja potrošnikov, narave in okolja se postavljajo vedno večje zahteve po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in uporabe alternativnih metod obvladovanja bolezni in škodljivce.

Napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev (prognoza), ki vplivajo na kakovost in količino rastlinske pridelave, je eno ključnih orodij za omejevanje njihovega širjenja in s tem nastanka velike gospodarske, okoljske in socialne škode. Prognoza rastlinskih bolezni in škodljivcev temelji na rednem spremljanju in opazovanju rastlin v vseh fazah razvoja (cvetenje, intenzivna rast, oblikovanje plodov, itd.). Pojav bolezni in škodljivcev spremljajo na podlagi meteoroloških, bioloških in drugih podatkov. Te podatke pridobivajo strokovnjaki javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki je organizirana na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Inštitutu za hmeljarstvo Slovenije in KGZS zavodih Maribor, Nova Gorica in Novo mesto.

Danes nam informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo dostop do različnih podatkov, kjerkoli in kadarkoli jih potrebujemo, tudi na samem mestu kmetijske pridelave. V okviru Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) deluje agrometeorološki informacijski sistem z avtomatskim obveščanjem, ki ga uporablja in vzdržuje javna služba zdravstvenega varstva rastlin v okviru opazovalno napovedovalne dejavnosti za celotno Slovenijo za vinogradništvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, oljkarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo.

Iz meritev agrometeoroloških postaj, smiselno razporejenih po območjih Slovenije ter opazovanjem bolezni in škodljivcev na terenu, strokovnjaki javne službe zdravstvenega varstva ugotavljajo stopnjo ogroženosti nasadov in posevkov ter o tem obveščajo pridelovalce ter jih preko prognostičnih obvestil usmerjajo k primernim ukrepom za obvladovanje bolezni in škodljivcev.

Obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin vsebujejo informacije o:

• vremenskih podatkih v zadnjem obdobju,
• razvojnih stadijih kmetijskih rastlin,
• pojavu in širjenju bolezni in škodljivcev,
• priporočila o ukrepih varstva, ki so med drugim izbira fitofarmacevtskega sredstva, nanos fitofarmacevtskih sredstev, dodatna opozorila o varstvu okolja in neciljnih organizmov.

Javna služba zdravstvenega varstva rastlin obvestila objavlja na spletu, brezplačno pa so dostopna tudi registriranim uporabnikom sistema, ki obvestila lahko prejemajo po elektronski pošti ter na mobilni telefon. Uporabniki se lahko naročijo na prejemanje obvestil za posamezne kategorije kmetijskih rastlin (sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, ...) ali za posamezno skupino rastlin (pečkarji, koščičarji, krompir, čebulnice, ...).

Danes je v sistem za prejemanje obvestil vpisanih že preko 3.600 aktivnih uporabnikov. Doslej je bilo izdanih več kot 10.000 prognostičnih obvestil.