VABILO: 5. Ekipno tekmovanje v sekanju pirhov

Približuje se velikonočni ponedeljek, ko bomo izvedli 5. Ekipno tekmovanje v sekanju pirhov.

 

Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje (sekanje) pirhov. V preteklosti so jih otroci, mladeniči in odrasli igrali v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi ali pred cerkvijo. Za igre so največkrat uporabljali pirhe, včasih trdo kuhana jajca.

 

Pri trkanju (turčanju) tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico (ozki vrh pirha) ob špico ali peto (širši vrh pirha) ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Za igro so izbirali jajca s trdno lupino. Prepoznali so jih po zvoku, ki je nastal, ko so z jajcem potrkali po zobeh. Pri igri je prihajalo tudi do goljufij. Tako so npr. večjo trdnost jajca dosegli tako, da so ga izpihali in napolnili s smolo.

 

Pri trkljanju (rolkanju, valičanju) tekmovalci pirhe spuščajo po klančini, največkrat po nekoliko nagnjeni deski, in skušajo zadeti jajca sotekmovalcev, ki ležijo na tleh. Če tekmovalčev valeči se pirh zadane nastavljenega, je zadeti pirh njegov. Zmagovalec je tisti, ki zadene največ pirhov.

 

Pri ciljanju (sekanju, zbijanju, šicanju) pirhov tekmovalci mečejo kovance v pirh. Dogovor med tekmovalci določa, ali mora kovanec prebiti lupino in obtičati v pirhu, se skriti pod lupino ali na drugi strani pokukati iz lupine. Igralec dobi pirhe, ki jih uspešno preseka, v nasprotnem primeru pa mora dati soigralcu kovanec. Ponekod so ciljali tudi pomaranče in redkeje jabolka. Po drugi svetovni vojni so začele igre s pirhi zamirati, vendar so jih v posameznih krajih obudili.