Novoletna jelka – med tradicijo, naravo in trajnostjo

Praznično drevo ima starodavne korenine v kultu zimzelenega, simbolu vztrajnosti življenja sredi zime. Sodobna oblika božičnega drevesa izvira iz protestantskega prostora; iz nemških dežel se je običaj v 19. stoletju razširil po Evropi in postopoma tudi po Sloveniji. Na podeželju je bil dolgo redek, vendar so se ohranile zanimive predkrščanske oblike prazničnega zelenja: od posameznih smrekovih vej do krispana, preprosto okrašene veje, obešene pod strop kot simbolnega središča doma. Okrasje je bilo skromno – jabolka, orehi, piškoti in trakovi – drevesce pa je imelo varovalni in zahvalni pomen. Po praznikih so ga pogosto namenili pticam in drobnici, kot zgodnjo obliko premišljene rabe.

V sodobnosti se vprašanje noveletnega drevesa premika med ekologijo, ekonomijo in kulturo. Umetna drevesca imajo dolgo življenjsko dobo, vendar so plastični izdelki z visoko energetsko porabo in težavno reciklažo; okoljsko so smiselna le pri zelo dolgi uporabi. Naravna drevesca so prijaznejša, če so pridobljena strokovno. V Sloveniji je njihov posek strogo urejen: dovoljen je le z odločbo ZGS, drevesca morajo biti plombirana, pridobivajo pa se tam, kjer z njihovo odstranitvijo ne škodujemo gozdu – na zaraščajočih površinah, pod daljnovodi, ob prometnicah ali v pregostih mladovjih. Posek tise in bodike je prepovedan.

Dodatno ZGS kupce usmerja z zlato nalepko »Darilo gozda vašemu domu«, ki potrjuje domači izvor in trajnostno pridobivanje okrasnih drevesc ter tako zmanjšuje ogljični odtis in tveganje vnosa tujerodnih škodljivcev. Podobno velja za mah, ki ga smemo nabrati le do petine površine ali največ dva kilograma, da ohranimo občutljive mikrohabitate.

Svežina naravne jelke se ohranja z rezom spodnjega dela debla, stalno vodo in umikom od virov toplote. Po praznikih dreves ne smemo odlagati v naravo ali saditi v gozd, ampak jih uvrstiti med zeleni odrez ali kompost.

Novoletna jelka tako ostaja simbolna vez med človekom in gozdom – tradicija, ki jo lahko ohranjamo z občutkom za naravo in s spoštovanjem do prostora, iz katerega prihaja.

In tako ZGS z lastniki gozdov iz ŠK od vznika do evra, vsako leto podari OŠ Šentrupert krispane.

Pripravil Jože Prah