Prejemniki občinskih priznanj za leto 2025

ČASTNA OBČANKA

Zvonka Mikec

Zvonka Mikec se je rodila v župniji Šentrupert na Dolenjskem 14. maja leta 1962. V misijone je odšla takoj po večnih zaobljubah, pri svojih 29-ih letih. Zase pravi, da je srečna misijonarka.
Njena življenjska pot nas pelje daleč od domače doline – v srcu Afrike, v Angoli in Mozambiku, že več kot tri desetletja neutrudno uresničuje svoje misijonsko poslanstvo. V Angolo je prišla 24. junija 1991, torej v letu, ko se je tam zaključila vojna. Tja je stopila z zaupanjem in vero, iskala je in našla priložnosti za upanje, znanje in ljubezen.
Ob prihodu jo je najprej pretresla velika revščina, a pritegnili so jo navdušenje, veselje otrok in odprtost ljudi. V Cacuacu, na obrobju glavnega mesta Luande, je vstopila v edinstven izobraževalni, vzgojni in duhovni center, ki ga vodijo sestre in vsak dan daje oporo tisočem otrok, mladih in odraslih. Poleg izobrazbe v njem mnogi prejmejo tudi edini dnevni obrok hrane. Bila je odgovorna za katehezo na misijonu in za formacijo katehistov, dve leti po prihodu pa je prevzela odgovornost za tamkajšnjo skupnost.
Leta 2004 je Angola postala vizitatorija, torej samostojna provinca, sestra Zvonka pa predstojnica. Njena glavna naloga je bila obiskovanje skupnosti sester v Angoli, povezovanje in skrb za ohranjanje salezijanskega duha. V Angoli imajo sestre salezijanke danes skupaj šest skupnosti. V Benguele imajo denimo poleg vrtca in osnovne šole tudi poklicni center in tečaje opismenjevanja za odrasle. 
Leta 2010 je prevzela odgovornost za formacijo deklet v Mozambiku, kjer je ostala med triletno vojno v severni provinci Cabo Delgado in pomagala beguncem ter se kot preostali svet soočala z epidemijo covida-19. Poleg izobraževanja, pomoči lačnim družinam in beguncem so tako sestre skrbele tudi za osveščanje o higieni in cepljenju. 12. januarja 2022 se je sestra Zvonka vrnila v Angolo, kjer je prevzela delo provincialne ekonome in tajnice.
V Angoli in Mozambiku je zaslužna za začetek projekta Botrstvo, ki je številne Slovence spodbudil, da so z manjšimi darovi spremenili življenje več kot 900 otrokom, jim pomagali ali jim še pomagajo pri šolanju in s pomočjo pri hrani.
V treh desetletjih je misijonarka, vzgojiteljica in graditeljica mostov med narodi s svojim delovanjem povezala dva svetova in stkala močno solidarnostno nit med Slovenijo in afriško celino. Skrbno in pozorno je sprejemala laiške misijonarje in prostovoljce iz Slovenije, Koroške in Italije ter z izrednim čutom za sočloveka usmerjala njihov entuziazem, mladostno zagnanost pa spreminjala v pomoč revnim otrokom in mladim v Afriki. S svojo predanostjo, pogumom in neizmerno ljubeznijo do sočloveka uteleša najvišje vrednote človečnosti, vere in služenja. 
Sestra Zvonka Mikec prejme naziv častna občanka Občine Šentrupert za svoje misijonsko delo v Angoli in Mozambiku, kjer že več kot tri desetletja zavzeto, pogumno, odgovorno, predano in z veliko mero sočutja vodi vzgojno-izobraževalne in humanitarne projekte, med drugim Botrstvo, skrbi za otroke, mlade in njihove družine ter z močjo vere, znanja in človeške topline gradi mostove solidarnosti, upanja in medkulturnega razumevanja, pri čemer za dobro navdihuje tudi prostovoljce iz domačega Šentruperta, Slovenije in tujine.

ŽUPANOVE LISTINE

Jerneja in Izidor Kovaljev

Jerneja in Izidor Kovaljev sta si dom in družino ustvarila v središču Šentruperta, nedaleč od obzidja farne cerkve sv. Ruperta. Šentrupertu in tukajšnjim ljudem sta povsem predana. Bližina baročne lepotice, predvsem pa njuna večna pripravljenost priskočiti na pomoč z obilo dobre volje, nasmehom in odprtih rok sta zaznamovala številne društvene in župnijske akcije. Aktivna sta v več občinskih društvih in združenjih, ki segajo čez meje občine, v mnogih na vodstvenih mestih. Neprecenljivi so njuna dolgoletna skrb za dom kulture v preteklosti, prispevek pri selitvi sedeža občinske uprave pred leti in sodelovanje pri aktivnostih nove maše domačina Gregorja Markelca lani. 
Jerneja in Izidor Kovaljev prejmeta listino Občine Šentrupert za vsestransko sodelovanje pri aktivnostih v lokalni skupnosti, s katerimi se izboljšuje kakovost življenja občanov.

Peter Pavlin starejši

Peter Pavlin je prostovoljstvu in pripravljenosti pomagati drugim zapisan že več kot pol stoletja. 12 let je bil v desetini Zabukovje blagajnik, osem let poveljnik in osem predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šentrupert. V nekdanji krajevni skupnosti se je vključeval v različne gradbene odbore - osrednja skrb so bile ceste, telekomunikacije in vodovod. Po upokojitvi leta 2007 pa se je vključil v Društvo upokojencev Šentrupert. S svojimi idejami, pripravljenostjo povezovati in uresničiti dogovorjeno, s posluhom za človeka in odprtostjo za nove člane je zaznamoval tudi sedemletno predsedovanje najštevilčnejšemu društvu v občini Šentrupert. 
Peter Pavlin prejme listino Občine Šentrupert za dolgoletno koordinacijo aktivnosti, spodbujanje nenehnega razvoja in vodenje Društva upokojencev Šentrupert.

Jože Prah

Jože Prah ima svojo pisarno v gozdu, med drugim tudi v občini Šentrupert. Z veliko ljubezni in spoštovanja je kot gozdar s srcem že vrsto let med drugim mentor študijskih krožkov, svetovalec za razvoj turizma v gozdnem prostoru, snovalec več tematskih poti. Že skoraj štiri desetletja je tudi lovec, ki pa živali najraje lovi v fotografski objektiv. Strast do ohranjanja tradicije, oživljanja starih, že skoraj pozabljenih obrti in naklonjenost podjetništvu pa odseva tudi pri njegovem vodenju Kluba oglarjev Slovenije. Vedno in povsod opozarja na biotsko raznovrstnost narave, hkrati pa v ospredje postavlja vlogo človeka pri ohranjanju tega bogastva.
Jože Prah prejme listino Občine Šentrupert za spodbujanje izobraževanja in nenehno predajanje znanja s področju gozdarstva in ohranjanje tradicije oglarstva.

Asfalterstvo Pavlin Peter Pavlin s. p. 

Podjetje Asfalterstvo Pavlin Peter Pavlin s. p. je bilo ustanovljeno leta 1994, ko je brata Petra in Boštjana vodila želja po tem, da bi svoj kruh služila sama. Podjetje je zanesljiv izvajalec splošnih gradbenih del, posebej urejanja okolice. Odgovorno vodenje in dobri odnosi z naročniki pa so tesno povezani tudi z vključenostjo bratov v društveno življenje v občini – Peter je bil sedem let in pol predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šentrupert, Boštjan pa tajnik. S finančnim prispevkom, predvsem pa s svojim znanjem in pripravljenostjo pomagati na terenu, sta še danes pomemben člen pri uresničitvi marsikatere ideje, še posebej povezane z gradbeništvom.
Asfalterstvo Pavlin Peter Pavlin s. p. prejme listino Občine Šentrupert za več kot 30-letno uspešno delo na področju gradbeništva in aktivno vključenost v društveno življenje v občini.