Nahajate se:
Kako ravnamo ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev
Kako ravnamo ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev
V sklopu seznanjanja javnosti z dogajanjem v obrambnem resorju je na Ministrstvu za obrambo danes potekala avdio-video novinarska konferenca, na kateri je namestnik poveljnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Uprava za zaščito in reševanje, Igor Boh predstavil nevarnostih ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev. Konferenca je potekala v sklopu preventivnih dejavnosti Uprave za zaščito in reševanje s ciljem ozaveščanja javnosti, kako ravnati ob najdi neeksplodiranega ubojnega sredstva.
Izvedba preventivnih aktivnosti Uprave za zaščito in reševanja s področja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je bila, kot je pojasnil namestnik poveljnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Igor Boh, zaradi preprečevanja širjenja okužb z virusom COVID-19 v zadnjem letu okrnjena. Opazno pa se je na drugi strain povečalo število najdb in intervencij. Zgodili sta se dve smrtni nesreči z eksplozivnimi snovmi, od katerih je ena potrjeno posledica eksplozije topovske granate iz obdobja 1. svetovne vojne, preiskava o vzrokih druge pa je še v teku. Večino oziroma 55 odstotkov neeksplodiranih ubojnih sredstev so našli v severni Primorski regiji, sledijo pa ji Osrednjeslovenska, Gorenjska in Dolenjska regija.
Izvedba preventivnih aktivnosti Uprave za zaščito in reševanja s področja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je bila, kot je pojasnil namestnik poveljnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Igor Boh, zaradi preprečevanja širjenja okužb z virusom COVID-19 v zadnjem letu okrnjena. Opazno pa se je na drugi strain povečalo število najdb in intervencij. Zgodili sta se dve smrtni nesreči z eksplozivnimi snovmi, od katerih je ena potrjeno posledica eksplozije topovske granate iz obdobja 1. svetovne vojne, preiskava o vzrokih druge pa je še v teku. Večino oziroma 55 odstotkov neeksplodiranih ubojnih sredstev so našli v severni Primorski regiji, sledijo pa ji Osrednjeslovenska, Gorenjska in Dolenjska regija.
Najdena sredstva so zaradi časovne oddaljenosti od njihovega nastanka (tudi stoletje in več) zelo nevarna, saj so v eksplozivnih polnitvah kemične spremembe, prožilni mehanizmi pa pogosto poškodovani in korozivni, je pojasnil Igor Boh in dodal, da zato pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi večino najdenih sredstev uničijo na kraju najdbe oziroma najbližjem primernem kraju.
Letos sta se zgodili že dve smrtni nesreči z eksplozivnimi snovmi, januarja na Voglarjih potrjeno z neeksplodiranim ubojnim sredstvom, in sicer francosko topovsko granato iz I. svetovne vojne, vzroki za drugo nesrečo marca letos v Postojni pa so še v fazi preiskave. Igor Boh je opozoril, da na neeksplodirana ubojna sredstva lahko naletimo po vsej državi, na vseh območjih, torej v hribih, dolinah, gorah, rekah, jezerih in v morju. Med najdbami so strelivo, ročne bombe, minometne in tromblonske mine, granate, letalske bombe in morske mine.
Ob najdbi takšnega predmeta moramo čim prej obvestiti center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in predmetu. Če okoliščine omogočajo, najdbo fotografiramo z mobilnim telefonom in jo posredujemo operaterju v klicni center. Ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke kdo kliče, kraj najdbe, za kakšen predmet gre z opisom ter ali so ogroženi ljudje in živali. Kraj najdbe zavarujemo, predmeta se nikakor ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli. Prav tako ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev.
Posnetek video konference (youtubeMORS)
