Župan

Ruper Gole - županRupert Gole, univ. dipl.inž. arhitekt

Naslov: Mali Cirnik 11a, 8232 Šentrupert

Kontakt: Tel.: 07/343 46 00, 031/605 629, rupert.gole@sentrupert.si

Biografija

  • rojen 17.09.1971 v Novem mestu.
  • 1977 - 1985 obiskoval osnovno šolo v Šentrupertu na Dolenjskem.
  • 1985 - 1989 obiskoval srednjo tehnično gradbeno šolo - Šolski center v Novem mestu.
  • 1989 opravil sprejemni izpit na Fakulteti za arhitekturo.
  • 1990 - 1991 služil vojaščino.
  • 1991 pričel s študijem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
  • 1993/1994 - na fakulteti opravljal delo demonstratorja pri prof. dr. Jožetu Koželju.
  • 1995 - Atelje Marko Mušič, Ljubljana - 6 mesecev honorarno delo preko študentskega servisa.
  • 1995 – Reklamna agencija Interflash, Novo mesto - 3 mesece honorarno delo preko študentskega servisa.
  • 1995 - skupina T-media, Novo mesto, priprava multimedijskega CD-ROM-a Novo mesto 1995.
  • 1995/1996 - honorarno predaval predmet Gradbena mehanika na Centru srednjih šol Novo mesto.
  • 1996 - podjetje T-media,d.o.o., Novo mesto, ustanovitev podjetja za večpredstavne rešitve.
  • 1996 – v projektu CRPOV izdelal poglavje Arhitektura – naročnik Občina Sevnica. Pripravljen kot multimedijska podatkovna baza na CD-ROM-u - prva tovrstna predstavitev v Sloveniji.
  • 1996 - 1999 - zunanji sodelavec Mesto d.o.o. - arhitekt Miklavž Mušič.
  • 1997/1998 - honorarno predaval predmeta Tehnično risanje in Tehnologija gradnje na Centru srednjih šol Novo mesto.
  • 1998 - diplomiral pod mentorstvom doc. dr. Igorja Kalčiča z nalogo Odprte multimedijske predstavitve, primer: predstavitev fakultete za arhitekturo.
  • 1998 - zaposlitev v podjetju za multimediske rešitve T-media, d.o.o.
  • 1999 - prejel fakultetno študentsko Prešernovo nagrado.
  • 1999 - pridobil status mladega raziskovalca (pogodba za enovit doktorski študij) na Fakulteti za arhitekturo z raziskovalno nalogo Uporaba digitalnih multimedijev v arhitekturi.
  • 1999 - zaposlil se na Fakulteti za arhitekturo kot mladi raziskovalec in asistent za področje arhitekture.
  • 2000 - 2005 – delo v projektni skupini WINDS (Web based intelligent design tutoring systems)– projekt SIWINDS.
  • 2000 / 2001 - kot somentor vodil seminarsko skupino v projektu SuperSI – mentor Tom Kovac.
  • 2001 (oktober – december) - gostujoči raziskovalec na inštitutu Fraunhofer v Bonnu.
  • 2002 – kot somentor vodil projektno delavnico ADRIADOM – oblikovanje bivalnikov v sodelovanju s podjetjem Adria-mobil Novo mesto.
  • 2004 – kot somentor vodil projektno delavnico MonsART – oblikovanje unikatne grafične opreme za sobe v Hotelu Mons v Ljubljani.
  • 2004 – priprava natečajne dokumentacije in skrbništvo mednarodnega arhitekturnega natečaja Kolizej v Ljubljani
  • 2005 – ustanovil podjetje Esplanada d.o.o. v Ljubljani
  • 2005 - 2006 - Sodelovanje z Berlage inštitutom pri projektu Urban Development Strategies for Ljubljana.
  • 2006 – postal župan občine Šentrupert.

Bibliografija

Objave, članki, navedbe, nagrade

  • 1994 - Revija Architektur & Bauform ( Nr.: 168/1994): Objava rezultatov projektov mednarodne projektne delavnice v Celovcu.
  • 1998 - knjiga “Srečavanja”, avtorja Jožeta Zupana - objava intervjuja - september 1998.
  • 1999 - objava članka “Naše domačije, naši domovi” - ŠentRUPERT - leto I/1, marec 1999.
  • 1999 - objava članka “Med kozolci” - ŠentRUPERT - leto I/2, junij 1999.
  • 1999 - objava članka “Kašče” - ŠentRUPERT - leto I/3, september 1999.
  • 1999 - objava članka “Ob bistrem potoku je Mlin” - ŠentRUPERT - leto I/4, december 1999.
  • 2000 - objava refereta z naslovom »Multimedia and Architectural Graphic Presentations« v brošuri 9. kongresa ICGG – Johannesburg 2000 (soavtorstvo I. Kalčič)
  • 2001 – objava referata »Architectural multimedia graphics presentations as a long-distance project via the Internet.« IV International Conference on Graphics Engieneering for Arts and Design, Sao Polo, Brasil, November 5 – 9. CD-ROM. (soavtorstvo I. Kalčič)
  • 2002 – objava strokovnega članka za kongres »ECPPM: eWork and eBusiness in AEC« z naslovom Interaktivna 3D okolja na internetu (Interactive 3D environment on internet).
  • 2006 – predstavitev projekta »Posestvo Pule« v reviji Svet Nepremičnin; letnik XIII, št.: 9 – 11, str. 36
  • 2006 – revija IMAGE – predstavitev projekta Posestvo Pule, julij 2006 / št.: 4
  • 2006 – Arhitektura, raziskave 2006/2 – Mentorska dela: Uporaba digitalnih multimedijev v arhitekturi

Projekti

Področje arhitekture

  • 1994 - izdelal projekt CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) arhitektura, analiza zatečenega stanja treh demografsko ogroženih vasi v občini Sevnica.
  • 1995 - začel delati v Ateljeju Marka Mušiča, kjer sem ostal 5 mesecev. (Delal sem na projektu prenove plečnikovega NUK-a ter prenove železniške postaje).
  • 1996 - jeseni prejel od Občine Sevnica naročilo za pripravo izvedbenega projekta CRPOV arhitektura. Projekt sem pripravljal s pomočjo šestčlanske ekipe študentov Fakultete za arhitekturo. Oddan je bil januarja 1996 kot multimedijska podatkovna baza na CD-ROMu - prva tovrstna predstavitev v Sloveniji.
  • 1996 - jeseni sem začel sodelovati z arhitektom Miklavžem N. B. Mušičem, s katerim sva izdelala več različnih izvedbenih projektov. (štirje stanovanjski objekti v Zalogu, poslovno-stanovanjski objekt v Zalogu, stanovanjski objekti na Viču).
  • 1997 - oblikoval in izdelal izvedbene projekte za avtobusna postajališča v krajevni skupnosti Šentrupert.
  • 1998 - oblikoval notranjo opremo za butik Orlando v Trebnjem.
  • 1998 - izdelal izvedbeni projekt za stanovanjsko hišo družine Zupančič v Sevnici.
  • 1999 - izdelal izvedbeni projekt prenove stanovanjske hiše Zidarič iz Loke pri Zidanem mostu.
  • 1999 - izdelal izvedbeni projekt enodružinske hiše Bajc v Novem mestu.
  • 1999 – prenova stanovanjske hiše za družino Pigec - Mokronog
  • 2000 - izdelal projekt za ureditev domačije Kožar v Okroglicah, občina Loka pri Zidanem mostu
  • 2000 – izdelal projekt enodružinske hiše za družino Gole v Celovcu, Avstrija
  • 2001 – izdelal projekt enodružinske stanovanjske hiše za družino Remar – Šentjanž
  • 2006 – izdelal idejni projekt enodružinske hiše za družino Smuk v Trebnjem
  • 2006 – Projekt Posestvo Pule, prenova in novogradnje – prvo luksuzno podeželsko posestvo v Sloveniji (skupaj z arhitektom Bernardom Kramaričem)
  • 2006 – oblikoval spominsko obeležje ob 15-letnici slovenske neodvisnosti v Mokronogu

Področje oblikovanja in grafičnega oblikovanja

  • v letih 95,96,97,98,99,00,01 sem oblikoval okrog 40 različnih zloženk in brošur za Osnovno šolo Šentrupert. Med drugimi več šolskih glasil Preproste besede.
  • 1996 - oblikoval turistični suvenir za Občino Ig - kipec ženske iz žgane gline.
  • 1997 - oblikoval turistično zloženko in plakate za Občino Ig.
  • 1997 - oblikoval plakat in vabila ob 500 - letnici gotske cerkve v Šentrupertu.
  • 1997 in 1998 - oblikoval mladinsko občinsko revijo “Srečanja”.
  • 1999 - oblikoval priročnike in ovitke za CD-ROMe za računalniški program Prehrana 2000.
  • 1999 - začeli izdajati lokalni časopis ŠentRUPERT, katerega oblikujem.
  • 2000 - oblikoval knjigo ob stoletnici rojstva dr.Pavla Lunačka
  • 2000 – oblikoval knjigo avtorice dr- Branke Berce Bratko z nalovom »Can small urban Communities survive« za angleško založbo Ashgate
  • 2001 – oblikoval knjigo avtorja Jožeta Zupana z naslovom »Ilustracija – bližnjica h knjigi«
  • 2001 – oblikoval Knjigo avtorja Jožeta Zupana z naslovom »Preproste besede«
  • 2002 – oblikoval knjigo (sodeloval kot soavtor poglavja Bivanjska kultura) z naslovom Korenine naše preteklosti.
  • 2002 – oblikoval ponatis knjige avtorice Kristine Brenkove z naslovom Kruh upanja
  • 2002 – oblikoval embalažo za multimedijski CD-ROM Krkine nagrade

Področje multimedijev

  • 1994 in 1995 - kot oblikovalec sodeloval pri pripravi multimedijske predstavitve Novega mesta na CD-ROMu.
  • 1996 - kot oblikovalec sodeloval pri pripravi prvega multimedijskega glasbenega CD+a v Sloveniji in tudi v Vzhodni Evropi, za glasbeno skupino Društvo mrtvih pesnikov.
  • 1996 - sodeloval pri pripravi prvega multimedijskega CD ROMa v zgodovini Eurosonga za slovensko predstavnico Regino.
  • 1997 - sodeloval pri pripravi 9 CD-ROMov za Narodno galerijo - med drugimi zelo odmevne otroške slikanice Gal v galeriji.
  • 1997 - sodeloval pri pripravi CD-ROMa za Eurosong - predstavnica Tanja Ribič.
  • 1997 - sodeloval pri pripravi prvega slovenskega prodajnega kataloga na CD-ROMu, za podjetje BIGBANG.
  • 1997 - sodeloval pri pripravi prodajnega kataloga tovarne obutve Alpina na CD-ROMu.
  • 1996 in 1997 - sodeloval pri pripravi CD-ROMa INFOS.
  • 1998 - oblikoval multimedijski CD-ROM za podjetje Adria-mobil - Novo mesto.
  • 1998 - sodeloval pri pripravi predstavitvenega CD-ROMa Zavoda za zaposlovanje RS.
  • 1999 - sodeloval pri pripravi predstavitvenega CD-EXTRA za Eurosong - Darja Švajger.
  • 1999 - Sodeloval pri pripravi predstavitvenega CD-ROMa Zavoda za zaposlovanje RS.
  • 2000 - izdelal multimedijsko novoletno čestitko za POP - TV (FLASH)
  • 2000 - oblikoval uporabniški vmesnik za CD-ROM Teleinfos
  • 2000 - oblikoval uporabniški vmesnik za CD-ROM Statistika
  • 2000 – CD-ROM katalog pohištva 2000 – naročnik Internova
  • 2001 – CD-ROM EMA – pregled vseh slovenskih udeležencev Evrosonga
  • 2001- CD EXTRA - Nuša Derenda – Slovenska predstavnica na Evrosongu
  • 2001 – interaktivni CD priročnik – Trženje in komuniciranje v mladinskih organizacijah
  • 2001 – CD-ROM 3. Mreža – projekt za trženje Jumbo panojev
  • 2002 – multimedijska predstavitev - Krkine nagrade
  • 2002 – CD EXTRA - SESTRE – Slovenski predstavniki na Evrosongu

Področje Interneta

  • 1997, 1998, 1999, 2000 in 2001 - oblikoval predstavitev prodajnega kataloga Alpina na internetu.
  • 1998 - oblikoval predstavitvene strani podjetja ITS - Intertrade.
  • 1998 - sodeloval pri pripravi spletnih strani za podjetje KRKA d.d.
  • 1998 - oblikoval predstavitvene strani Društva ekonomistov - Novo mesto.
  • 1998 - oblikoval predstavitvene strani kataloga pomlad - poletje, Labod - Novo mesto.
  • 1998 - oblikoval predstavitvene strani podjetja Pfleiderer Novoterm.
  • 1998 - oblikoval predstavitvene strani podjetja Alpina - Žiri.
  • 1999 - sodeloval pri pripravi predstavitvenih strani Vladnega kabineta in Predsednika vlade.
  • 1999 - oblikoval predstavitvene strani založbe Pasadena. (knjigarna na internetu).
  • 1999, 2000, 2001 - oblikoval predstavitvene strani podjetja Adria-mobil.
  • 1999 - oblikoval predstavitvene strani podjetja interflash.
  • 1999 – spletne strani evropskega projekta AIDA – Advenced
  • 1999 - spletna stran Fakultete za arhitekturo
  • 2000 – oblikoval spletne strani podjetja Sophos
  • 2000 - oblikoval prenovljene predstavitvene strani podjetja Terme Čatež
  • 2000 – oblikoval in vzpostavil sistem SIWINDS - spletna stran
  • 2000 – oblikoval spletne strani Kočevskega muzeja
  • 2000 – spletne strani projekta NMA – Novi mediji v arhitekturi
  • 2000 - oblikoval spletne strani portala dosje.com
  • 2000 – oblikoval spletne strani podjetja Kotorna
  • 2001 – oblikoval spletne strani podjetja Labod
  • 2001 - oblikoval spletne strani podjetja Spekter Invest

Oblikoval še okrog 30 manj pomembnih spletnih strani

Natečaji,nagrade

Natečaji

  • 1996 - natečaj za osnovno šolo Vrhnika - sodeloval skupaj s tremi kolegi študenti pod mentorstvom mag. P. Gabrijelčiča - prejeli 3. nagrado.

Nagrade

  • 1999 - Fakultetna študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo.

Kongresi,srečanja

  • 2000 - Projekt WINDS (Web based INtelegent tutoring Sistems) - Udeležba na otvoritvenem kongresu v Anconi - Italija, 12. in 13. maja.
  • 2000 - Svetovni kongres - International Congres on Geometry and Graphics (ICGG) - Johannesburg 28. do 31. julij, udeležba z doc dor. Igorjem Kalčičem.
  • 2000 – drugo srečanje projekta WINDS, Milano, Italija
  • 2001 – tretje srečanje projekta WINDS, Pariz, Francija
  • 2001 – udeležba na svetovnem srečanju arhitektov ARCHILAB, Orleans, Francija
  • 2005 - Udeležba na mednarodnem kongresu za področje digitalnih multimedijev IMAGINA v Monte Carlu.
  • 2005 - Udeležba na mednarodnem simpoziju ISMAR - (Internationa Symposium on Mixed and Augmented Reality) na Dunaju.
  • 2005 - Obisk inštituta Fraunhofer v Darmstadtu.

Projektne delavnice

  • 1994 - študentska izmenjava s TU Berlin, (Ljubljana 10 dni, Berlin 10 dni).
  • 1994 - mednarodna poletna projektna delavnica v Celovcu, (tri tedne).
  • 1995 - mednarodni seminar o lesenih konstrukcijah (Ljubljana - Dunaj).

Program

Zavedam se, da je vloga občine kot ustanove predvsem v vzpostavljanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za vsestranski napredek lokalne skupnosti ter za kakovostno življenje, izobraževanje, delo ter športno, družabno in kulturno dejavnost občanov.

Kot izvoljeni zakoniti predstavnik lokalne skupnosti se bom potrudil, da bom v vseh pogledih sledil poslanstvu občine in tako opravičil naklonjenost volivcev. Potrudil se bom, da bodo zaposleni v občinski upravi za svojo vlogo ustrezno strokovno usposobljeni, sposobni vodenja in sporazumevanja na visokem nivoju. Zaposleni v občinski upravi morajo predvsem slediti svojim nalogam ter biti prijazen servis občanom in razumevajoči do njihovih potreb.

Spremljanje razpisov evropskih strukturnih skladov bo prednostna naloga. Pridobljena sredstva lahko bistveno obogatijo občinsko blagajno in prispevajo k hitrejši realizaciji zastavljenih ciljev. Nujno bo povezovanje v regijskem, državnem in mednarodnem merilu.

Glavne točke mojega programa so naslednje:

1. Prekategorizacija ceste Slovenska vas - Šentrupert - Prelesje iz sedanje občinske v državno in njena čimprejšnja rekonstrukcija.

Šentrupert že več kot desetletje čaka na rekonstrukcijo ceste Slovenska vas – Šentrupert – Prelesje. Gre za problem, ki ga je potrebno reševati kot najvišjo prednostno nalogo. Potrebno je zagotoviti čimprejšnjo prekategorizacijo ceste v državno, saj zakon govori, da morajo biti občinska središča povezana z državnimi prometnicami na državno cestno infrastrukturo.

Prekategorizacija pomeni, da se finančno breme prenese na državni proračun in sredstva, ki bi jih sicer morali za to nameniti, ostanejo za potrebe lokalne infrastrukture znotraj občine, ki je prav tako potrebna obnove.

V Sloveniji je bilo v zadnjem času opravljeno kar nekaj prekategorizacij prav zaradi povezovanja občinskih središč na državno omrežje.

2. Izgradnja prizidka OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in zagotovitev dodatnih prostorskih kapacitet za vrtec.

Šola
Osnovna šola dr. Pavla Lunačka izvaja devetletni program. Danes na žalost v neprimerno opremljenih prostorih in v veliki prostorski stiski. Načrti za nov prizidek so praktično že v delu in del investicije, ki zadeva projektno dokumentacijo, se je pričel še v okviru občine Trebnje. Naloga občine Šentrupert bo prevzeti investicijo in jo izpeljati do konca. To bo relativno velik finančni zalogaj, vendar ga lahko z razumnim gospodarjenjem finančno razdelimo tudi na več let. Prizidek pa seveda lahko realiziramo v najkrajšem možnem času. Nove prostore šola namreč čimprej potrebuje.

Vrtec
Skrb za najmlajše bo gotovo ena izmed prednostnih nalog. Šentrupert je eden redkih podeželskih krajev v Sloveniji, kjer že nekaj let število na novo vpisanih učencev v osnovno šolo narašča. Tudi vrtec se sooča s prostorsko stisko, ki bo rešena z novim prizidkom.

3. Zdrava pitna voda za vse občane in čiščenje odpadnih voda z biološkimi čistilnimi napravami.

Oskrba s pitno vodo je v vseh pogledih prednostnega značaja. Na srečo tu stanje ni tako slabo, saj se prav v letošnji jeseni gradita še dve vodovodni omrežji, ki bosta s pitno vodo oskrbeli precejšnje število naših občanov. Potrebno bo posodabljanje dotrajanih sistemov in izgradnja še manjkajočih vodov, tako da dosežemo cilj – zdrava pitna voda za vsakega občana!

Na področju kanalizacije in čiščenja odpadnih voda je stanje slabše. Že dalj časa Šentrupert razmišlja o gradnji čistilne naprave, vendar do tega doslej ni prišlo. Morda je tako celo bolje, saj so medtem tehnološke rešitve za čiščenje odpadnih voda zelo napredovale – predvsem na področju bioloških čistilnih naprav. Glede na obliko poselitve na področju občine (vasi, zaselki, osamljene kmetije) je veliko bolj smotrno razmišljati o malih bioloških čistilnih napravah za smiselno zaokrožene celote (vas, zaselek ali le kmetija), kot o veliki centralni čistilni napravi. Vsekakor je potrebno čimprej izdelati študijo opremljanja gospodinjstev s čistilnimi napravami in potem to tudi postopoma izvajati. Za takšne projekte bodo v naslednjem obdobju na voljo tudi nepovratna sredstva iz evropskih skladov, zato se je na to potrebno še posebej dobro pripraviti.

4. Gospodarno in razumno urejanje prostora - izgradnja obvoznice okrog Šentruperta in ureditev trga v Šentrupertu, obnova lokalnih cest, ureditev industrijsko-obrtnih površin, zagotavljanje novih zazidalnih površin za stanovanjsko gradnjo.

Trško jedro je prav gotovo črna točka naše občine. Na trgu stojita dve prazni hiši, ki bi morali biti najbolj atraktivni in imeti največ življenja, vendar temu ni tako. K temu problemu je potrebno nemudoma pristopiti in najti ustrezne rešitve. Prometno trga pred cerkvijo ne moremo urediti, dokler Šentrupert ne bo dobil ustrezne obvoznice, ki bo trg razbremenila tovornega prometa. Glede na to, da je celotno trško jedro kulturni spomenik, lahko za urejanje tega prostora pridobivamo sredstva tako iz domačih kot tujih skladov za področje kulturne dediščine. Za obnovo fasad na hišah okrog cerkve nameravam ustanoviti posebno projektno skupino, ki bo imela za nalogo pripraviti načrte obnove fasad in poskrbeti za sofinanciranje iz za to namenjenih razpisov.

V Šentrupertu je veliko praznih hiš in veliko prostih parcel. Potrebno je ugotoviti, zakaj so hiše prazne in v primerih, ko bo to mogoče, sprožiti potrebne korake za spremembo stanja. Skratka, škrbine Šentruperta je potrebno odpraviti. Seveda se bomo potrudili, da bomo zagotovili toliko novih zazidalnih površin, kolikor bo smiselno in potrebno. V ta namen bodo izdelane ustrezne študije.

Šentrupert nujno potrebuje obvoznico, ki bo trško jedro razbremenila prometa, še zlasti tovornega. To je tudi prvi pogoj za prometno in prostorsko ureditev samega jedra, ki sicer v celoti predstavlja kulturni spomenik. Nova obvoznica bo namenjena tako napajanju nove obrtne cone kot tovarne Plasta, ki daje delo mnogim prebivalcem Šentruperta in okoliških vasi. Idejne študije so bile pripravljene že pred nekaj leti. Študije prometne ureditve so se lotili tudi študentje projektne delavnice pred tremi leti. Na podlagi obstoječih študij in dognanj je potrebno pripraviti najustreznejšo varianto in čimprej pričeti postopke za pridobitev vse potrebne dokumentacije ter izvedbe.

5. Podpora razvoju podjetništva in obrti, turizma in kulture ter ohranjanju kulturne dediščine, družbenih dejavnosti, kmetijstva in dodatnih dejavnosti na kmetijah.

Industrija, obrt in podjetništvo
V Šentrupertu je že sedaj kar lepo število uspešnih podjetnikov in obrtnikov. Marsikdo je že prerasel prostorske kapacitete, s katerimi je začel. Zavedam se, da je potrebno čimprej vzpostaviti ustrezno opremljene nove površine za razvoj obrti in podjetništva. Na področju naše občine se ponuja par lokacij, kjer bi bilo možno razviti zadostne namenske površine za potrebe Šentruperta in tudi drugih zainteresiranih. Ena teh lokacij je v Prelesju, kjer je še po vojni delovala opekarna – danes je od nje ostal le dimnik. Prednost te lokacije je železnica, ki poteka v bližini. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za podjetnike in obrtnike, ki bodo svojo dejavnost želeli širiti na mestu, kjer se trenutno nahajajo.

Z ustanovitvijo Razvojne agencije Mirnske doline, ki naj bi jo delno financirale tri občine Mirnske doline, delno pa gospodarstvo tega prostora, je vzpostavljena ustrezna osnova za izpeljavo večjih projektov regijskega značaja. Agencija bo neposredno sodelovala z regijskih centrom v Novem mestu. Pozitiven primer podobne razvojne agencije je Razvojna agencija Litija, ki je v občino Litija v lanskem letu pripeljala preko 800 milijonov sredstev iz domačih in tujih razpisov.

Turizem
Na področju turizma smo praktično šele na začetku. Šentrupert ima izjemne možnosti, ki so trenutno minimalno izkoriščene. Nimamo razvitih tržnih produktov (storitve, izdelki). Razpolagamo z izjemno naravno in kulturno dediščino, vendar je ne tržimo. V Šentrupertu obiskovalec nima možnosti, da bi zapravil nekaj svojega denarja, ki bi pristal v lokalnih blagajnah in omogočil nadaljnji razvoj turizma.

Trg v Šentrupertu lahko postane eden izmed najlepših trgov v naši regiji in privabi obiskovalce, ki bodo tu našli odlično kulinariko, izvrstna vina in prijazno postrežbo v okolju bogate kulturne dediščine. Zgled za to so lahko podobne vasi v Franciji ali Italiji. Ponudba na okoliških turističnih kmetijah lahko postane zgled in vir zaslužka za družine, ki tam prebivajo. Po prenovi gradu Škrljevo bo v Šentrupert prišlo veliko obiskovalcev, na katere se moramo pripraviti. Šentrupert je od prestolnice oddaljen le 45 minut. To je za evropske razmere zelo blizu. Tega se je potrebno zavedati in to izkoristiti - ni dovolj, če Šentrupert oglašujemo v Trebnjem, prisotni moramo biti v prestolnici in v Evropi.

Na podlagi razvojne strategije turizma, ki je bila pred kratkim izdelana v občini Trebnje in je usklajena z državno strategijo, se moramo odločiti, kaj želimo razvijati v naši občini in temu moramo potem tudi slediti. Sprejeta strategija pa je pogoj za kandidaturo na raznih razpisih za finančna sredstva. Občutnih sprememb ne moremo pričakovati v enem letu, lahko pa jih v treh ali štirih letih.

Kultura
Šentrupert je vedno veljal za kulturno razvit in napreden kraj. Vse kulturne prireditve v Šentrupertu so vedno dobro obiskane. Skozi leta smo si pridobili zveste obiskovalce, ki prihajajo k nam tudi iz drugih slovenskih krajev. Ta nivo kulturne ponudbe mora Šentrupert gojiti še naprej in ga skozi čas tudi nadgraditi. Šentrupert mora še naprej ostati »kulturna prestolnica« Mirnske doline. Nenazadnje je to eden izmed tistih tržnih produktov, o katerih sem pisal v prejšnji točki. Poletje v Šentrupertu je postalo blagovna znamka za dobre kulturne prireditve. Nenazadnje je Šentrupert član nacionalnega projekta Imago Sloveniae, Podoba Slovenije, in zagotovo predstavlja enega izmed najmanjših slovenskih krajev v tej imenitni družbi. Kulturne prireditve v Šentrupertu morajo tako postati prepoznaven tržni produkt.

V Šentrupertu obstaja tudi edinstvena likovna zbirka v Sloveniji - Izvirne ilustracije mladinskih del. V OŠ dr. Pavla Lunačka je zbranih preko 300 originalov slovenskih ilustratorjev.

Posebne pozornosti je vredna tudi stalna razstava Slovenske slikanice za otroke sveta - čez 300 slikanic v 21 jezikih - edina taka zbirka v vsem slovenskem prostoru. Tudi to je lahko bodoči tržni produkt.

V kulturno ponudbo občine Šentrupert bo potrebno bolj kot doslej vključiti tudi domač strokovni kader, pritegniti strokovnjake iz Šentruperta, ki so zdaj drugod, predvsem pa v kulturno ponudbo bolj kot doslej vključiti šolo z vrtcem in enoto Glasbene šole Trebnje. Hkrati pa bo potrebno dobiti tudi primerne prostore za izvajanje kulturne dejavnosti.

Tudi v občini Šentrupert ostaja glasilo ŠentRUPERT; vanj bomo k sodelovanju pritegnili še več mladih.

Okrepiti dejavnost knjižnice in poskrbeti tudi za domoznanski oddelek.

Občina Šentrupert bo takoj sklenila sodelovanje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS in s tem omogočila sofinanciranje kulture tudi iz državnih sredstev.

Sodelovanje s sosednjimi občinami na kulturnem področju je zaželeno.

Ohranjanje kulturne dediščine
Šentrupertska občina je izredno bogata s kulturno dediščino. Če pričnemo pri sakralni kulturni dediščini, kjer se lahko pohvalimo z eno najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, in nadaljujemo z baročnim biserom na Veseli Gori. Z župnijo Šentrupert bo potrebno tesno sodelovanje pri ohranjanju sakralne dediščine. Skupaj bomo gotovo zmogli več in hitreje.

Šentrupertska dolina je dolina gradov. Na žalost jih kar nekaj ni več, a lahko se pohvalimo z enim najstarejših gradov na Slovenskem - gradom Škrljevo, ki bo končno doživel prenovo. Predvidoma se bo pričela že v naslednjem letu. Barbova graščina na Veseli Gori, ki je v lasti občine in jo trenutno upravlja Turistično društvo Šentrupert, se prenavlja že več kot desetletje. Mnogo je bilo postorjenega, kar nekaj dela še čaka.

Vso to dediščino moramo postopoma spraviti v funkcijo in življenje, in tam, kjer je to smiselno, pripraviti tržne produkte, ki bodo temeljili na tej dediščini.

Družbene dejavnosti
Šentrupert je znan po tem, da v kraju deluje veliko število društev. Med njimi so društva, ki vključujejo člane tudi iz drugih krajev. Društva s svojimi dejavnostmi so pomemben sooblikovalec utripa kraja in bodo deležna vse podpore za uspešno delovanje v občini. Takoj na začetku mandata bom zbral vizije in potrebe vsakega društva posebej in ocenil, kakšne so realne možnosti za podporo tem vizijam. Na osnovi konkretnih podatkov bo občinska uprava izdelala razpise in društvom omogočila, da prijavijo projekte za financiranje in sofinanciranje. Društva, ki bodo uspešna in bodo to lahko dokazala v letnih poročilih, bodo vedno deležna finančnih spodbud.

Kmetijstvo in dodatne dejavnosti na kmetijah
Kmetijstvo je panoga, ki je v podeželskih občinah, kakršna je naša, zelo prisotna. Naši kmetje potrebujejo kvaliteten servis v svetovalni službi, ki bo skrbela, da bodo pravočasno obveščeni o vseh možnostih za koriščenje sredstev iz domačih in tujih skladov. Drug nivo svetovanja pa mora biti iskanje ustreznih rešitev za dodatne dejavnosti na kmetijah in s tem povezan dodatni vir zaslužka. Brez tega bo namreč za male kmetije vedno težje. Pozitivne primere zagotavljanja dodatnih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji že imamo, še več pa jih lahko najdemo v sosednjih državah.

Evropska sredstva
Slovenija je v tem obdobju še neto prejemnica denarja iz različnih evropskih skladov. Spremljanje razpisov ter pripravljanje in prijavljanje na vse možne razpise, kar bo v občinsko blagajno lahko prineslo dodatna finančna sredstva, bo prednostna naloga občinske uprave. Priprava prijav na razpise je sicer zahtevna naloga, ki ji marsikdo ni kos. To je tudi razlog, da veliko denarja ostane neizkoriščenega. Zagotovo ne bom dovolil, da Šentrupert ne bi bil »zraven« tam, kjer bi lahko bil, in ima za to vse možnosti in pravico.

6. Zagotovitev ustreznih pogojev za vse generacije, predvsem pa skrb za mladino in starejše občane.

Starejši občani
V Šentrupertu je potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje za namestitev naših starejših občanov, ki se bodo za to odločili. Prav nobenega razloga ni, da bi starejši odhajali drugam, izven naše občine, saj je zanje in za njihove svojce veliko bolj praktično, sploh pa lepše in bolj humano, da ostanejo blizu svojega domačega kraja. Občina mora zagotoviti ustrezne pogoje za morebitno javno-privatno partnerstvo pri izgradnji ustreznih kapacitet. V okviru doma starejših občanov bi lahko vzpostavili tudi nujno zdravstveno postajo za potrebe krajanov in tako rešili dve potrebi hkrati.

Pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe se bomo na začetku povezovali z Zdravstvenim domom Trebnje.

Pomoč ostarelim na domu bo zaenkrat tako kot doslej organizirana v sodelovanju z domom starejših občanov Trebnje. Občina bo v ta namen zagotovila vsa potrebna finančna sredstva.

Mladina
Težnje, da bi mladi odhajali iz naših krajev v večja mesta, se počasi umirjajo. Bivanje na podeželju je vedno bolj cenjena kvaliteta. Ljubljana kot glavno mesto ali Novo mesto kot regijska prestolnica postajata po zaslugi vse boljše cestne povezave - merjeno v času - vedno bližja. Za mlade bomo v kraju zagotovo ustvarili čimveč priložnosti - tako za bivanje in prosti čas kot za delo. Odločanje mladih za življenje v kraju je ključnega pomena za vsestranski napredek občine. Zagotoviti je potrebno primerno okolje in vsebine za kreativno druženje z vrstniki. Vsekakor nameravam z mladimi vzpostaviti aktivno sodelovanje in resno prisluhniti njihovim potrebam.

Prizadeval si bom, da se bodo v okviru nove občine odvijale športne in družabne aktivnosti tako za mlade kot starejše. Omogočiti je potrebno prostor za mlade. Vsem mladim bo bolj kot doslej omogočena možnost za naselitev tako z novimi gradbenimi parcelami kot motiviranjem za prenovo starejših objektov.

Izobraževanje
Izobraževanje danes ni več le domena šolajoče se mladine. Kdor želi biti vedno boljši, se uči vse življenje. Izobraževanje je nujno za kvalitetno prihodnost. Živimo namreč v času izredno hitrih sprememb, ki jih moramo osvajati, če želimo loviti korak s časom. Drugemu nivoju izobraževanja lahko rečemo bolj osveščanje. V desetletjih povojnega socializma je bilo pozabljenih veliko kvalitet – še posebej lahko to trdim za gradnjo objektov. V okviru nove občine bomo zagotovo poskrbeli tudi za to, da bodo občani imeli na voljo ustrezne možnosti za pridobivanje ustreznih znanj za različna področja. Ceneje je namreč napak ne narediti, kot jih kasneje popravljati. Pozitiven primer uspešnega izobraževanja lahko zasledimo v društvu vinogradnikov. Kvaliteta pridelave grozdja in kletarjenja se je zelo izboljšala in težko še kje najdemo slabo vino.

Od Šentruperta do Ljubljane je ravno toliko kot od Ljubljane do Šentruperta

Sredi Mirnske doline, od samega toka reke Mirne nekoliko zamaknjen proti severu leži Šentrupert. Sredi kraja se bohoti ena izmed najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Po izboru strokovne žirije je bila vključena v mednarodno potujočo razstavo Gothicmed, ki je namenjena predstavitvi najlepših primerkov mediteranske gotike.

Skoraj vsak naključni obiskovalec je začuden nad razsežnostjo tega sakralnega objekta in bogastvom notranje opreme cerkve sv. Ruperta. Šele ko vsaj malo spoznamo zgodovino tega kraja in njegove politične in ekonomske vloge v preteklosti stvari postajajo bolj jasne in logične.

Šentrupert je s 1. januarjem 2007 pričel delovati kot samostojna občina z 2400 prebivalci, ki je nastala z odcepitvijo prejšnje krajevne skupnosti Šentrupert od občine Trebnje. Šentrupert je že bil samostojna občina, vendar je bil leta 1963 priključen občini Trebnje. Po vojni se je občina imenovala Občina Rakovnik, kar je ime bližnjega kraja. Časi so bili takšni, da imena v katerih se je pojavljala beseda »sveti«, niso bila zaželena.

Na zadnjih lokalnih volitvah je Šentrupert dobil prvega župana, arhitekta Ruperta Goleta, enega najmlajših županov v Sloveniji in enega izmed tistih, ki je bil po številu glasov zmagovalcev v prvem krogu med najvišjimi v državi. Z njim smo se pogovarjali o njegovih vizijah razvoja in seveda kako se ta sprememba – samostojna občina – odraža v okolju in tudi na področju nepremičnin.

Gospod Gole, najprej morda vprašanje, na katerega ste gotovo morali že velikokrat odgovoriti. Kaj vas je pravzaprav gnalo, da kandidirate na volitvah in stopite na čelo vaše občine? Ste arhitekt in zaposlen na Fakulteti za arhitekturo, avtor mnogih projektov, pripravljate doktorsko disertacijo, ste sodelavec uglednih mednarodnih inštitutov … Zakaj torej?

Zgodba je dolga in se ni začela v lanskem letu, ko se je prebivalstvo KS Šentrupert na referendumu izreklo za svojo občino. S Šentrupertom diham pravzaprav celo življenje, zadnjih petnajst let pa sem v kraju sodeloval pri mnogih aktivnostih, predvsem na področju turizma, založništva in kulture. Včasih malo v šali, malo pa zares pravim, da sem se na volitve pripravljal 15 let. Volitve so pravzaprav le pokazatelj, koliko ljudje cenijo tvoje minulo delo, kar je edino izmerljivo in otipljivo. Rezultat volitev je preprosto plačilo za to opravljeno delo in nič drugega. Šentrupert ni imel drugega izhoda, kot da se do konca bori in uresniči svoje dolgoletne sanje, ponovno zaživeti kot samostojna občina. Za to so si prizadevali že mnogi pred mano, predvsem pa gospod Peter Frelih. Za zadnji referendum smo se dobro pripravili in glede na to, da je bil moj osebni angažma v tem zadnjem poskusu zelo velik, so to prebivalci opazili in že takrat je bilo čutiti, da vidijo v meni nekoga, ki bi lahko občino tudi zagnal v pravo smer. Ljudje so me izbrali že veliko pred volitvami in njihova odločitev ni bila rezultat uspešne volilne kampanje. To sem čutil na vsakem koraku. Teh ljudi enostavno nisem mogel razočarati in jim uničiti tistega, v kar so verjeli. Sedaj se trudim, da Šentrupertu skupaj povrnemo nazaj vsaj nekaj tiste slave, ki jo je v preteklosti že imel.

Ste arhitekt, tudi relativno mlad, predstavnik tako imenovane digitalne generacije, ki razmišlja in dela drugače. Prepotoval ste kar nekaj sveta in videli marsikaj. Kako se boste lotili projektov v vaši občini?

Gotovo se lotevam problemov nekoliko drugače kot morda moji kolegi župani, ki so bolj predstavniki generacije mojih staršev. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal čas. Dejstvo je, da zadeve postajajo vse bolj kompleksne. Z vstopom Slovenije v EU še toliko bolj. Dejstvo je tudi, da se svet z vidika dostopnosti do posameznih točk manjša. To velja tudi za Slovenijo. Šentrupert je bil pred desetletji od Ljubljane oddaljen dve uri, sedaj je le še 40 minut. Sodobne digitalne komunikacije pa so svet povezale v eno samo veliko mesto. Šentrupert je po evropskih meril torej predmestje prestolnice in to je tudi moje izhodišče za nadaljnji razvoj. To, da se v Šentrupertu v zadnjih desetletjih ni zgodilo nič bistvenega, je danes kvaliteta – merilo in oblika sta ostala skoraj nespremenjena. Potencial je velik, vendar je ta trenutek popolnoma neizkoriščen.

Prvi problem, s katerim se že spopadam, je problem praznih in zapuščenih hiš v samem kraju. Teh je preko dvajset. Prav za vsako hišo, ki je prazna in propada, bo potrebno najti rešitev – korak za korakom. V kraju moramo zgostiti prebivalstvo in jedro postopoma revitalizirati. Prazne in razpadajoče hiše so nekaj najbolj negativnega in vsakega obiskovalca opozarjajo na to, da je s krajem nekaj narobe, da umira. V kolikor se izkaže, da kakšne hiše ni smiselno in ni mogoče obnoviti, je bolje da se odstrani in na njenem mestu posadi drevo. Odpiranje novih zazidalnih zemljišč na obrobju kraja lahko stanje samo poslabša, zato tega v prvi fazi ne bo, v drugi fazi pa z veliko mero previdnosti. Kako v kraju obdržati mlade, je poseben projekt … Kot kaže, niti ne bo tako težko.

Kako je pravzaprav s ponudbo in povpraševanjem na področju nepremičnin v vaši občini. Se tudi pri vas občuti trend vračanja na podeželje?

Še pred desetimi leti si lahko kupil opuščeno kmetijo z nekaj hektari zemlje, stavbiščem vso komunalno infrastrukturo na parceli za nekaj starih milijonov. Danes ni več tako. Tudi v naši dolini se cene strmo vzpenjajo. Kmetija, ki je bila pred petimi leti kupljena z 5 milijonov tolarjev, je danes naprodaj za 100.000 EUR, torej za skoraj petkrat višjo ceno. Ne mine teden, da ne bi dobili kašnega povpraševanja po nepremičninah. Trenutno so najbolj vroče opuščene osamljene kmetije na lepih sončnih legah z veliko zemlje. Kupci seveda niso kmetje, temveč v največ primerih premožni poslovneži, ki s kmetijami nikoli v življenju niso imeli opravka. Na ta način se spreminja tudi struktura podeželskega prebivalstva in nastaja nekaj, kar je zelo podobno nečemu, kar zgodovina že pozna – velika posestva v lasti premožnih posameznikov. Za Evropo to ni popolnoma nič novega. Podobni procesi na Nizozemskem so pripeljali do tega, da v nekaterih vaseh živi le še zanemarljiv odstotek avtohtonega prebivalstva, vse ostalo so priseljenci iz mest. To je seveda lahko tudi nevarno, zato je potrebna velika mera previdnosti. Ustrezen odstotek priseljencev na ustreznem kulturnem nivoju lahko cel kraj potegne naprej in sproži določene pozitivne procese.

Glede na trenutne cene stanovanj v Ljubljani in večjih mestih se veliko ljudi odloča za nakupe izven Ljubljane in s tem povpraševanje po manjših hišah in vikendih tudi narašča. Za to se veliko odločajo tudi upokojenci, ki s svojo pokojnino na podeželju lažje preživijo.

Kako pa je z zemljišči za industrijo in obrt. Pripravljate kakšno industrijsko cono?

Primerno področje v naši občini, kjer bi lahko razvijali tovrstni program, je ob železniški progi v Prelesju, kjer je še pred desetletji delovala opekarna. Vsakršni tovrstni posegi v bližini Šentruperta so preveč nevarni za ta kraj. Tu se moramo seveda vprašati, kaj je pravzaprav identiteta Šentruperta in kaj želimo, da bo ta kraj v prihodnosti. Šentrupert nikoli ni bil industrijski kraj in tudi nikoli ne bo. Ti programi se lahko razvijajo na Mirni, v Trebnjem, v naši občini pa v Prelesju in morda še kje. Šentrupert bomo razvijali v smeri odličnega servisa tem dejavnostim, v smislu kulture, kulinarike, vinarstva, rekreacije in sprostitve.

Kaj pa tretja razvojna os? Pričakujete, da bo potekala skozi Mirnsko dolino in kaj naj bi ta prinesla?

Mirnska dolina je bila tudi v preteklosti naravni koridor proti Savi, kamor se Mirna tudi zliva. Potek tretje razvojne osi skozi Mirnsko dolino in priključitev pri Trebnjem na avtocesto Ljubljana – Zagreb je bolj pomembna za Sevnico kot pa za samo Mirnsko dolino. To pa ne pomeni, da ta ne bo prinesla dodatnih razvojnih možnosti in priložnosti, vendar za Šentrupert zgolj na področju turizma. Šentrupert bo tako postal še bližje prestolnici in kar je tudi nezanemarljivo – Celju, ki se je razvil v sodobno nakupovalno mesto.

Šentrupert prihodnosti bo San Giminiano Mirnske doline. Lahko rečemo tako?

Točno! San Giminiano je ohranil vse, kar je bilo kvalitetnega, in dodal toliko novega, kolikor je bilo nujno potrebno. Danes ga pozna cel svet in se po prihodku iz gostinstva in turizma lahko kosa z marsikaterim industrijskim krajem. Takih primerov je še veliko. Turizem v roki s kulturo je gospodarska panoga prihodnosti. Tega se dobro zavedamo in po tej poti stopamo – na žalost pa smo še povsem na začetku te poti.

Pogovor je bil objavljen v reviji Nepremičnine (avgust-september 2007, letnik 1, št. 7, str. 22-24)