Okolje in prostor

Mikroregija

Šentrupertska mikroregija je 29 km2 velik osrednji del porečja Mirne, savskega pritoka na Srednjem Dolenjskem. Oblikovala se je na prehodu iz Mirnsko-Mokronoške kotline v gričevje na severu, sega pa vse do meje s hribovitim svetom, ki ga že štejemo k predalpskemu Posavskemu hribovju.

Značilnosti pokrajine

Iz pradavnine izhajajoči geološki ostanki v sestavu zemeljskih plasti, kot so fosili vseh oblik školjk, in nekateri še zdaj rastoči ostanki favne, kot je nižinski hrast, veliko tega pa še ni raziskanega, dokazujejo, da se je po geoloških zemeljskih premikih izsušilo Panonsko morje in pustilo za seboj obsežna področja specifično oblikovanih krajinskih površin, z gričastimi obronki in humusno bogatimi zemeljskimi plastmi, zlasti ob rekah, ki so odvajale odvečno vodo izvirov, ki so se nekoč iztekali v dno Panonskega morja.

Arheološka obdobja

Sledovi človekove prisotnosti na območju Šentruperta se pojavijo dokaj pozno, zato pa takrat toliko intenzivneje. Najstarejše arheološke najdbe segajo v čas starejše železne dobe, nekam v čas 8. stoletja pr. n. š. V slovenskem prostoru je to čas halštatske kulture, katere nosilci so bila plemena, sorodna balkanskim Ilirom.