Šentrupertska mikroregija je 29 km2 velik osrednji del porečja Mirne, savskega pritoka na Srednjem Dolenjskem. Oblikovala se je na prehodu iz Mirnsko-Mokronoške kotline v gričevje na severu, sega pa vse do meje s hribovitim svetom, ki ga že štejemo k predalpskemu Posavskemu hribovju. Ker v zaledju prevladuje inverzna poselitev, to je poselitev po slemenih, vrhovih in pobočnih terasah ter uravnavah, doline niso povezovalna, ampak ločevalna prvina. Šentruperški kot leži v osrednjem, najširšem, najprostornejšem, delu Mirnsko-Mokronoške kotline. Ob največjem mirnskem pritoku Bistrici se kotlina zajeda najgloblje v gričevje in meri tam kar 5 km v širino. Njeno severno terasasto obrobje nima le ugodne ekspozicije, ampak tudi v vsej Mirnski dolini največ primernih površin za poselitev in obdelavo. 

Šentrupertska mikroregija je zelo raznolika pokrajina, saj leži na stiku različnih tektonskih in kamninskih enot. Zaradi pestrosti kamninske podlage in nagibov se hitro menjajo tudi tipi prsti. Znotraj regije ločimo štiri manjše naravne enote: mokrotno kotlinsko dno, terasasti oziroma vzpeti kotlinski rob s pragovi, gričevnato zaledje in hriboviti svet. Vzpeti kotlinski rob, kjer prevladujejo orne in pozidane površine, je gospodarsko najpomembnejši del regije. Najnižji deli vzdolž potokov so travnati, gozd zavzema le majhen odstotek površin. V gričevju in hribovju prevladuje gozdna raba tal, njej sledijo vinogradi, relativno malo pa je sadovnjakov.
 
Podrobnosti v dokumentu (MS Word Document, 170kB).