Iz pradavnine izhajajoči geološki ostanki v sestavu zemeljskih plasti, kot so fosili vseh oblik školjk, in nekateri še zdaj rastoči ostanki favne, kot je nižinski hrast, veliko tega pa še ni raziskanega, dokazujejo, da se je po geoloških zemeljskih premikih izsušilo Panonsko morje in pustilo za seboj obsežna področja specifično oblikovanih krajinskih površin, z gričastimi obronki in humusno bogatimi zemeljskimi plastmi, zlasti ob rekah, ki so odvajale odvečno vodo izvirov, ki so se nekoč iztekali v dno Panonskega morja. Tako se je tudi v zgornjem toku reke Mirne izoblikovala obsežna dolina, obdana skorajda v krogu z gorskimi obronki, ki so danes posejani z obdelovalnimi površinami ali pa gozdovi. Znaki obljudenosti segajo daleč nazaj v prazgodovino, današnja podoba pa zrcali življenje od 2. polovice prvega tisočletja naprej.
Rezultati arheoloških izkopavanj kažejo na sledove halštatske kulture od 8. do 4. stoletja pred našim štetjem, ohranili pa so se tudi ostanki kultur potomcev Ilirov, Keltov in kulture Este, imenovane tudi La Tene. Dolina je bila povezana s skupno srednjeevropsko civilizacijo, ki jo izpričujejo predvsem žarna grobišča, sodobno zgodovinopisje pa jo pripisuje Venetom. Tudi Rimljani so tu pustili svoje sledove, in sicer v širšem (Trbinc, Mirna, Volčje njive) in ožjem okolju (Kamnje nad Šentrupertom). Od tega je vse do današnjih dni ostalo poimenovanje krajinskih predelov, gora, rek in naselij; nekatera med njimi imajo še danes v našem jeziku krajinsko tipičen in poetičen pomen: Zaloka, Okrog, Draga, Brinje, Prelesje, Bistrica, itd.
Gorati obronki Posavskega hribovja, po katerih tečeta reki Bistrica in Mirna s pritoki Sotla, Busenk in Jeseničica, so proti vzhodu prehodni preko rahlih vzpetin po gričevju in cest v ravnini. Proti severu zapirajo dolino obronki Kremena in Kamnja, proti zahodu pa Oplenka. Tako se kraj odpira bolj proti jugovzhodu, kjer išče povezavo z Mokronogom in naprej po dolini reke Laknice s cesto Ljubljana - Novo mesto - Zagreb. Proti jugovzhodu se povezuje s Trebnjem in cesto Novo mesto - Ljubljana, naprej proti severu z Avstrijo in s Srednjo Evropo, proti zahodu pa z Italijo in zahodnimi evropskimi državami. Proti severovzhodu in severozahodu pa je dolina zaprta in razmeroma težje prehodna preko Brunka v dolino Zasavja. Večina površin je porasla z gozdovi. Ugodne vremenske razmere so pogojevale dobre življenjske pogoje in razmeroma gosto naseljenost.
Dr. Marko Marin
Podrobnosti