Rakovnik pri Šentrupertu, 1886 – Ljubljana, 1953, podjetnik in letalec, izvedenec za lesno in gradbeno stroko, zaslužen za progo Šentjanž – Sevnica.

Rojen je bil gostilničarju in konjerejcu Francu ter Jožefi, rojeni Majcen. Realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, gradbeništvo študiral v Gradcu. Kot inženir se je zaposlil v Trstu in projektiral po Krasu objekte – od šol do mostov. Do 1914 je v Štivanu pri Trstu izdeloval letalske modele. Od začetka prve svetovne vojne je bil mobiliziran kot častnik pri pehoti, 1916 hudo ranjen in septembra premeščen k vojnemu letalstvu. Tedaj je tudi vodil gradbena dela pri povečanju letališča v Dunajskem Novem mestu. Konec 1917 je obiskoval pilotski tečaj in januarja 1918 opravil izpit. Po prevratu se je pridružil letalski stotniji v Ljubljani in 1919 sodeloval v zračnih bojih za severno mejo. Kot izvidnik je najpogosteje letal s pilotom Vilkom Peterneljem, tako tudi na prvem bojnem poletu jugoslovanskega vojnega letalstva 12. januarja 1919. Bil je večkrat odlikovan. Po demobilizaciji je bil v Slovenj Gradcu direktor tovarne meril, nato je prišel v Ljubljano. Najprej se je zaposlil pri lesnem podjetju Lavrenčič, nato kupil žago Scagnetti, jo združil s podjetjem Lavrenčič in bil od 1930 do 1948 lastnik parne žage Lavrenčič & Co. 1941 je bil mobiliziran, sabotiral delo za okupatorja in zato zaprt. Po nacionalizaciji podjetja 1948 je bil v državni službi.

Bil je zelo aktiven v zadružniškem gibanju, predsednik osrednje gospodarske zadruge Ekonom, konec dvajsetih let ljubljanski mestni odbornik, 5. maja 1935 izvoljen v krškem srezu za jugoslovanskega poslanca, odbornik in podpredsednik ljubljanskega Aerokluba. Zasluge ima za gradnjo železniške proge Šentjanž-Sevnica. Po vojni je bil izvedenec za lesno in gradbeno stroko. Pripravljal je knjigo o lesarstvu; kje je rokopis, za zdaj ni ugotovljeno.