Cerkev sv. Ruperta - Šentrupert na Dolenjskem
Župnijska cerkev sv. Ruperta se tako po svoji legi sredi trškega naselja kakor po svoji estetski zaokroženosti in stavbni mogočnosti uvršča v vrh slovenske gotske stavbne umetnosti. Današnja triladijska dvoranska cerkev je naslednica že prej stoječih cerkva. V njeni predhodnici, ki je bila sedež takrat ene največjih župnij na Slovenskem, je leta 1163 oglejski patriarh Ulrik II. Trebanjski sklical kapiteljsko posvetovanje. O nastanku današnje cerkve je mogoče govoriti po letu 1393, ko so prevzeli patronatsko pravico nad župnijo Celjski grofje, a začetek njene gradnje verjetno ne seže nazaj v zgodovino dlje kot v leto 1450, ko je župnijo prevzel Ivan Harrer. Pri zadnji restavraciji cerkve so pri sondiranju obočnih polj v ladji odkrili tudi sledove srednjeveških fresk.
Podrobnosti
V evropskem projektu Gothicmed, ki predstavlja gotsko dediščino na jugu Evrope, je od slovenskih spomenikov najbolj izpostavljena cerkev sv. Ruperta.
www.gothicmed.com, www.gothicmed.si, www.donbosko.si/sentrupert
Virtualna predstavitev cerkve sv. Ruperta
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija - Vesela Gora
Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija je zgrajena na ostankih cerkve sv. Marjete na Gori, ki je izpričana z letnico 1489, verjetno pa gre za eno prvih podružnic prafare Šentrupert. Novi cerkvi je posvetil temeljni kamen pobudnik nove gradnje novomeški prošt in škof Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti 1723. leta, posvečena pa je bila dvanast let kasneje, leta 1735. Nastala je stilno čista baročna cerkev z dragoceno sočasno opremo. Cerkev je zasnovana na osmerokotnem tlorisu osrednjega dela, h kateremu so na zahodu prizidano svetišče, na južni in severni stranici stranski kapeli, na vzhodni pa diagonalno zasukana zvonika. Pri opremljanju cerkve so sodelovali najuglednejši umetniki takratnega časa, slikarja Valentin Metzinger in Fortunat Bergant, freskant Anton Tušek in novomeška delavnica zlatih oltarjev.
Podrobnosti
Cerkev sv. Barbare - Okrog
Cerkev sv. Barbare na Okrogu pripada isti delavnici, ki je obokala ladjo v Šentrupertu. Ima vse stilne značilnosti poznogotske podeželjske cerkvene arhitekture, od petosminskega zaključka, stopnjevanih opornikov, kamnoseško okrašenega oboka do bogatega krogovičja v oknih. Njena vrednost pa je predvsem v njeni izpostavljeni legi in predstavlja enega najlepših krajinskih okrasov cele doline.
Podrobnosti
Cerkev sv. Duha - Viher
Od vseh podružničnih cerkva v šentrupertski župniji je zgodovina cerkve sv. Duha na Vihru najbolj zapletena. Polkrožni romanski portal dokazuje, da je cerkev stala že v 13. stoletju. Svetišče in slavolok sta bila v prvem desetletju 16. stoletja poslikana s freskami. Stranska oltarja, prvi z oltarno sliko 14 pomočnikov v sili in drugi s sv. Ano, delo mojstra HGG, sta datirana z letnico 1644 in sta sorodna oltarjem v cerkvah sv. Neže na Zaloki, sv. Florijana v Mokronogu in sv. Kancijana v Gorenjih Jesenicah.
Podrobnosti
Cerkev sv. Kancijana - Gorenje Jesenice
Cerkev prvič omenjena 1526. Sestavljajo jo srednjeveška ravnostropna pravokotna ladja z ostanki freske sv. Krištofa in šilastoločnim gotskim portalom, poligonalni prezbiterij, predelan v 17. st., in zvonik iz 18. st.. Slike so delo Antona Postla.
Podrobnosti
Cerkev sv. Križa - Veliki Cirnik
Cerkev sv. Križa na Velikem Cirniku nosi vsa znamenja renesančne arhitekture s široko odprtimi kornimi zaključki, izredno velikimi okni z bogato profiliranimi okvirji in zelo bogato ornamentiranimi kamnitimi portali, ki je od vsega podedovanega ohranila samo še šilastoločne obočne kape in zelo odprt petosminski zaključek. Gre za delo delavnice, ki je sredi 17. stoletja prenovila in v celoti spremenila srednjeveško utrdbo na mirnskem gradu v sodobno renesančno palačo.
Podrobnosti
Cerkev sv. Neže - Zaloka
Cerkev sv. Neže na Zaloki je v svoji zasnovi enovita, z nekoliko ožjim svetiščem in zelo širokokotnim odprtim petosminskim zaključkom, ki je v notranjosti banjasto obokan s šilastoločnimi kapami. Ladja je imela v začetku lesen strop. Njena notranjost daje sicer skromen vtis, ki pa je značilen za renesančni občutek podeželjske cerkvice 17. stoletja.
Podrobnosti