Visoko nad Zabukovjem, severno od vasi Zaloka, se dviga podružnična cerkev sv. Neže, najbolj proti zahodu oddaljena cerkev šentrupertske fare. Cerkev je bila sezidana sredi 17. stoletja, v času, ko sta župnikovala Adam Gospodarič (1644 - 1655) in Štefan Belčič (1655 - 1689), na pobudo protireformacijskih teženj takratnih vizitatorjev. Na zunaj je cerkev enotno zidana s petosminskim zaključkom, ki ima zelo odprte stranice. Na zahodni strani je prizidan zvonik. Znotraj je cerkev deljena na svetišče in ladjo s polkrožnim slavolokom. Svetišče je obokano s šilastoločnimi kapami, ki prehajajo v plitko bočno banjo. Ladja ima lesen strop, z latami nakazanimi kasetami. 

V svetišču je bil leta 1855 postavljen nov oltar na starejšo kamnito menzo, ki ima spodnji rob posnet. Spredaj jo zapira antipendij z naslikano masko zavese, patronirano z ornamentiko vrtnice in medaljonom na sredini, v katerem je slika sv. Jožefa, izvrstno umetniško delo slikarja Antona Postla iz 2. polovice 18. stoletja. V oltarni niši je bila slika Sv. Neža Valentina Metzingerja, ki zdaj zaradi varnosti visi v šentrupertski župnijski cerkvi. Stranska oltarja sta še prvotna, levi je posvečen sv. Mateju in je zelo predelan, desni pa sv. Jožefu. V srednji niši je stal kip sv. Mateja, ki so ga ukradli. V restavratorski delavnici v Novem mestu pa so še oljna slika na lesu sv. Dominika in sv. Neže, domnevno slikarja H.G.G, in kipa sv. Dominika in sv. Mateja.

Dr. Marko Marin