Današnja podoba p. c. sv. Kancijana v Gorenjih Jesenicah je plod mnogih časovnih obdobij in prezidav. Čeprav se prvič določno omenja 1526 v seznamu cerkvenih dragocenosti, je cerkev po svojih zgodovinskih dokazilih stala vsaj že v 11. ali 12. stoletju. Temeljitih prezidav je bila deležna v 17. stoletju in sodi konceptualno v sklop podružnic šentrupertske fare, ki so bile za časa župnikov Adama Gospodariča in Štefana Belčiča pod vplivom vizitatorjev cerkvene verske obnove obnovljene v slogu renesančnih stilnih tendenc. 

Cerkev je ohranila nekaj ostankov srednjeveške osnove: šilastoločni portal pod zvonikom in verjetni ostanek romanske gradnje na desni strani slavoloka. Zanimiva je tudi zaradi novogotskega zvonika, ki ponavlja obliko zvonika kapiteljske cerkve sv. Nikolaja v Novem mestu in je po svojem stilnem obeležju pomanjšana uresničitev večje zasnove. 

V cerkvi se nahajajo slike slikarja Antona Postla iz srede 18. stoletja: Sv. Kancijan, Sv. Elija, Sv. Kozma in Damijan ter Sv. Izidor. Na severni steni ladje visita sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki sta lahko preslikano delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja.

Dr. Marko Marin